Usposabljanje na temo HACCP privabilo kar 100 ljudi
24. oktober 2013 - Vse več ljudi v Srcu Slovenije razmišlja o tem, kako bi s svojimi znanji na področju lokalne kulinarike začelo s podjetniško dejavnostjo oziroma kako bi v okviru društev formalno uredili delovanje na tem področju. To dokazuje kar 100 udeležencev delavnic, ki smo jih na Razvojnem centru Srca Slovenije pripravili v oktobru na temo minimalnih higienskih zahtev po pravilih HACCP.
Razvojni center Srca Slovenije je v oktobru organiziral dve srečanji za vse tiste, ki delajo z živili. O minimalnih higienskih zahtevah jim je spregovorila Petra Privšek iz podjetja SINT d. o. o., ki pripravlja načrte HACCP za različne situacije in pravno-formalne oblike organizacij. Srečanje, ki je potekalo v sredo, 16. oktobra 2013, v Tenetišah pri Litiji je bilo nekoliko bolj splošne narave, pri čemer so bile obravnavane kulinarične dejavnosti društev, posameznikov z registrirano dopolnilno dejavnostjo na kmetiji pa tudi običajnih podjetnikov, ki se ukvarjajo z gostinsko ali izobraževalno dejavnostjo na področju kulinarike. V sredo, 23. oktobra 2013, pa je potekalo še drugo usposabljanje v Dolskem, ki je bilo namenjeno zlasti lokalnim kulinaričnim društvom.
Srečanja na Domačiji Paternoster se je udeležilo 30 ljudi iz Litije, Šmartna pri Litiji, Ivančne Gorice, Dola pri Ljubljani, Mengša pa tudi nekaterih drugih sosednjih občin
Ključno sporočilo, ki ga je Petra Privšek prenesla med udeležence delavnic je, da se HACCP ni potrebno bati, saj nam lahko služi kot odlično orodje za zagotavljanje lastne varnosti pri predelavi živil. Za vsako ravnanje z živili je ključno to, da poznamo različne dejavnike tveganja in da uporabimo različne preventivne ukrepe, s katerimi zaščitimo sebe in ljudi, ki prihajajo v stik z našimi živili. Poudarila je tudi to, da se HACCP načrt vedno izdela po meri dejavnosti določene organizacije. Pripraviti ga je potrebno v tesnem sodelovanju z ljudmi, ki delujejo v tej organizaciji, saj mora biti načrt uporaben.
Prvi pogoj za delo z živili je registracija ustrezne dejavnosti, kar velja tudi za društva. Za vsako od dejavnosti so po slovenski zakonodaji predpisani določeni prostori, ki jih moramo v skladu z minimalnimi pogoji ustrezno urediti. Pri ravnanju z živili moramo biti pozorni na njihovo shranjevanje, predpripravo, ohlajevanje, zamrzovanje, odtajanje in pogrevanje, tudi pri strežbi oziroma prodaji moramo paziti na ustrezen način. Važno je tudi to, da je osebje ustrezno usposobljeno, da le-to svoja znanja na letnem ali dvoletnem nivoju redno obnavlja. Pomembno je zdravje vseh, ki rokujejo z živili, osebna higiena ter delovna obleka in obutev. Pozorni moramo biti na ukrepe, povezane z zaščito pred glodalci in mrčesom, prostore moramo tudi redno razkuževati. Živila, s katerimi rokujemo, morajo imeti jasno sledljivost, kar lahko zagotavljamo s preverjenimi dobavitelji. Posebno pozornost moramo nameniti tudi embalaži, ki mora biti opremljena z natančno deklaracijo.
Kadar ponujamo določena živila na odprti prireditvi, moramo prav tako poskrbeti za zagotovitev minimalnih higienskih pogojev. Stojnica mora biti takšna, da se jo da razkužiti, po želji jo lahko zaščitimo dodatno s prtom. Paziti moramo, da živila na ustrezen način pripeljemo do stojnice, da ne prihaja do tveganj. Živila, ki so predpakirana, moramo prodajati z ustrezno deklaracijo in cenikom, za nepredpakirana živila pa moramo zagotavljati tudi ustrezno tehtanje. Nekje v bližini moramo imeti na voljo vodo in sanitarije.
Nekaj posameznikov ter številni člani lokalnih društev (Aktiv žena Plamen Dolsko, Aktiv žena Klas Senožeti in PGD Senožeti), so z zanimanjem prisluhnili predavanju ge. Petre Privšek
