Srce Slovenije na srečanju kulturne dediščine Slovenije
21. februar 2014 - Na Ptujskem gradu je v četrtek, 20. februarja 2014, potekalo 3. Srečanje kulturne dediščine, kjer se je predstavljalo Srce Slovenije s svojimi izkušnjami in razvojnimi idejami na področju nesnovne kulturne dediščine. Tokratna osrednja tema dogodka je bila Vloga kulturne dediščine v razvoju krajev in pokrajin.
Veliko zanimanje je med udeleženci pritegnila predstavitev Strategije za uporabo kulturnih virov pri načrtovanju razvoja regij, ki smo jo pripravljali na Razvojnem centru Srca Slovenije in v LTO Bovec skupaj z drugimi partnerji mednarodnega projekta Cultural Capital Counts. Glavna ideja, ki izhaja iz te strategije, je, da lahko na podlagi dobrega poznavanja in prepoznavanja nesnovne kulturne dediščine, ki se nahaja v ljudeh in okolju, v katerem živimo, oblikujemo dolgoročno vizijo in jo podkrepimo s projekti, ki tej viziji sledijo. Regija Štajerski Vulkanland, ki je vodilni partner projekta, je dokaz, da lahko na takšen način uresničimo potenciale določene regije in zvišujemo kakovost bivanja.
Razvojni center Srca Slovenije je na dogodku predstavil prizadevanja na področju lokalne samooskrbe s hrano in aktivnosti v smeri vzpostavitve Mreže rokodelcev Srca Slovenije.
Na dogodku so s strokovnimi prispevki sodelovali:
- Branko Brumen, podpredsednik FECC in predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja 2014
- dr. Naško Križnar (ZRC SAZU, Ljubljana), V čigavem imenu?
- Dr. Jurij Fikfak (ZRC SAZU, Ljubljana), Možnosti in priložnosti kulturne dediščine. Tradicija – osnova razvoju
- Dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU, Nova Gorica), Kulturna dediščina – medij za vzpostavljanje trajnostnega razvoja v lokalnem prostoru
- Metka Belingar (LTO Bovec, Bovec), Vrednotenje nesnovne kulturne dediščine na Bovškem
- Alenka Lamovšek (Dežela kozolcev, Šentrupert), Dediščina je priložnost
- Andrej Brence (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Ptuj), Turistično društvo Polenšak, Turistična kmetija Zvonka Korpiča v Dravcih in Zahvala jeseni v Juršincih
- Mag. Martina Piko Rustia (Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Celovec), Uresničene in zamujene priložnosti za regijski razvoj ob primeru projekta DUO-Kunsthandwerk
- Marko Smole (Etnološka zbirka Palčava šiša, Plešce), Oživljanje skupne kulturne dediščine obmejnega območja – Palčava šiša iz Plešc na Hrvaškem
- Janez Krnc (Zavod Marianum Veržej, Veržej), Roka ustvarja, snuje srce
- Mija Bokal (Razvojni center Srca Slovenije, Litija), S tradicionalnimi znanji v jutrišnji dan
- Andrej Rebernišek (KGZS Zavod Ptuj, Ptuj), Obnova stare preše v Mestnem Vrhu
Mija Bokal, Razvojni center Srca Slovenije, je na posvetu poudarila, da je ključna za načrtovanje dolgoročnega razvoja vizija; to potrebujemo tudi za učinkovito delovanje na področju kulturne dediščine
