19. junij 2020 – S ciljem zagotavljanja kakovostnejšega življenja starejših v Srcu Slovenije, je Razvojni center Srca Slovenije organiziral drugo srečanje v okviru projekta EU_SHAFE, ki naslavlja pametna, zdrava in starosti prijazna okolja. Na srečanju so bile predstavljene dobre prakse s področja bivanja starejših v domačem okolju iz šestih evropskih držav, drugi del pa je bil namenjen delavnici za oblikovanje skupne projektne ideje za prijavo na LAS razpis. Srečanje z 20 udeleženci se je odvijalo 18. junija 2020 v Knjižnici Šmartno pri Litiji.

Razvojni center Srca Slovenije je pripravil zaključke prve delavnice, kjer so se že kreirale ideje za skupen projekt na temo kakovostnejšega bivanja starejših, cilj drugega srečanja pa je bil spoznavanje dobrih praks iz Evrope ter nadaljevanje priprave skupnega projekta. Predstavljenih je bilo 6 dobrih praks, in sicer avtonomni domovi v Pinhalu (Portugalska), skupina za stanovanjsko prenovo (Danska), povezano življenje v soseski (Nemčija), trajnostna energetska skupnost (Irska), GIZATEK (Španija) in stanovanjska skupnost »Bodimo skupaj« (Italija). Po predstavitvi je sledila diskusija z udeleženci, ki so večinoma izpostavili, da potrebujemo še več varovanih stanovanj in domov za starejše. Najbolj zanimiva za naše okolje jim je dobra praksa iz Portugalske, kjer starejšim, ki so osamljeni in ne želijo v dom, omogoča življenje v naselju manjših hišk z vso potrebno infrastrukturo v bližini.

Sandra Katić iz IC GEOSS meni, da so takšne hiške trajnostne in zelo dobrodošle v našem okolju. Izpostavila je tudi pomembnost uporabe tehnologije, kjer starejši potrebujejo podporo in izobraževanje. Lijana Lovše iz Občine Litija je poudarila, da Občina Litija vlaga v starejše z željo, da lahko čim dlje kakovostno bivajo na svojem domu. Na voljo je pomoč na domu in patronažna služba, ŠMELC pa ima tudi 17 varovanih stanovanj, katerih si želijo še več, saj je povpraševanje zelo visoko.

Miroslav Kraupner iz Društva upokojencev Dol-Beričevo je poudaril, da so v Dolu pri Ljubljani kupili avtomobil, s katerim bodo starejše vozili po opravkih. V Občini Kamnik prevozov za starejše še nimajo, izvajajo pa veliko ostalih aktivnosti.

Leonidi Razpotnik iz Doma Tisje je bila najbolj zanimiva dobra praksa iz Danske, kjer ima občina ustanovljeno skupino za stanovanjsko prenovo, kar ureja zakon. Stanovanjska skupnost pa je po mnenju večine kar zalogaj, saj se morajo razumeti med seboj, da lahko sobivajo. Lijana Lovše je omenila Litijsko vilo kot primer stanovanjske skupnosti.

Drugi del srečanja je bil namenjen prvemu oblikovanju projektne ideje, in sicer je bil poudarek na hitri zaznavi problemov na terenu, dobri koordinaciji in hitrem reševanju problemov.

Karmen Sadar iz Občine Šmartno je poudarila, da je težava oskrba bolnikov, ki pridejo iz bolnišnic in da so nujno potrebna izobraževanja za svojce oziroma neformalne negovalce. Katja Vegel iz Občine Kamnik je omenila, da v Kamniku takšna izobraževanja izvaja Inštitut Antona Trstenjaka in da so zelo dobro obiskana. Izobraževanja za demenco izvaja tudi Dom Tisje po različnih društvih in Društvo upokojencev Dol-Beričevo. IC GEOSS je že izvajal izobraževanja o uporabi računalnika, poudarjajo pa potrebo po programu namenjenemu svojcem, ki skrbijo za starejšega na domu (nega, socialna oskrba). Izobraževanja za neformalne negovalce so bila prepoznana kot nujno potrebna v Srcu Slovenije.

Slovenija je v zaostanku na področju vseživljenjskega izobraževanja, zato je nujno potrebna nadgradnja. Tudi v Litiji je veliko društev, ki izobražuje starejše, vendar se podvajajo, zato bi se morala društva med seboj povezovati in jih usmeriti k bolj kvalitetnim in zanimivim temam meni Lijana Lovše. Društvo diabetikov Litija organizira izobraževanja o življenju s sladkorno boleznijo. Predavanja sofinancira občina, so zelo draga in kvalitetna, vendar slabo obiskana. Osveščajo tudi osnovne šole in gimnazije, kjer pa je odziv zelo dober. Ljudje se v društvo večinoma zatekajo po socialno pomoč in pogovor. Petra Juvan iz Arboretuma Volčji potok poudarja pomen izobraževanj za zdravo starost, organizacijo festivala v parku, zabave in druženja. Dobra ideja, ki jo je omenila Sandra Katić, je tudi vključevanje starejših iz blokovskih naselij v šolske aktivnosti. Takšen projekt je pripravil IC GEOSS skupaj z Osnovno šolo v Kamniku. Mojca Cerar iz Občine Lukovica je izpostavila pomembnost festivalov, kot je Festival zdravja in F3ŽO.

Diskusija je v drugem delu tekla tudi o tem kdo so koordinatorji v posameznih občinah, ki se ukvarjajo s starejšimi. V Litiji je to Svet za medgeneracijsko sodelovanje, ki se srečuje 1 krat na mesec. Povezali so vsa društva, Center za socialno delo in patronažno službo. Lani so v Litiji organizirali tudi Festival medgeneracijskega povezovanja. V občini Šmartno pri Litiji imajo krajevni odbor Rdečega križa in zelo aktivno društvo upokojencev, ki dobro pozna starejše v lokalnem okolju. V občini Dol pri Ljubljani sta aktivni dve društvi upokojencev Dol-Beričevo in Dolsko, zadeve pa se posredujejo tudi direktno županu. Na Občini Lukovica je ena oseba za družbene dejavnosti, ki se ukvarja tudi s področjem starejših, imajo aktivno društvo upokojencev, Rdeči križ in Župnijsko Karitas. Izhajajo iz bivše občine Domžale, kjer je zelo močno Društvo invalidov. V občini Kamnik je koordinator Zavod Oreli, ki pokriva področje pomoči starejšim.

Mitja Bratun iz LAS Srce Slovenije je za konec okvirno predstavil razpis LAS, katerega cilj je vključevanje ranljivih ciljnih skupin med katerimi so tudi starejši. Razpis bo odprt od 1. julija do 30. septembra 2020, na voljo je 300 tisoč EUR sredstev, sofinanciranje je 65%, projekt pa se lahko izvaja največ dve leti.

Zaključek srečanja je, da se občine med seboj zelo razlikujejo. Najbolj se je izpostavljajo potrebo po izobraževanju, cilj pa je z malimi viri odpraviti težave, ki se pojavljajo. Naslednji korak je priprava projektne ideje za prijavo na prihajajoči LAS razpis.