CENTER ZA RAZVOJ LITIJA
CENTER ZA RAZVOJ LITIJA (v nadaljevanju RCL) je kot samostojna organizacija pričel poslovati leta 2000. Od leta 2006 kot neprofitni d.o.o. izvaja razvojne, strokovne in pospeševalne naloge za območno Razvojno partnerstvo Središča Slovenije. Je nosilec razvojnih pobud in uspešnih implementacij v lokalna okolja na območju razvojnega partnerstva. Pod skupno znamko Srce Slovenije, oblikovano leta 2008, v katero se aktivno vključuje 12 občin (Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šentrupert, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi) v osrednji Sloveniji, razvija tri ključna področja življenja: okolje (različni transnacionalni, regijski in lokalni projekti z okoljskimi vsebinami: CYCLO, Co2-NeuTrAlp, RegioMarket, AKTOS, Lokalna samooskrba, Inovativna lokalna skupnost, itd.), podjetništvo (3 izpostave točke VEM: Litija, Grosuplje in Domžale, upravljavec Lokalne akcijske skupine za razvoj podeželja Srce Slovenije) in turizem (nosilec priprave krovnega strateškega dokumenta za turizem - Strategije razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011- 2018, izvajalec številnih projektov na transnacionalni, regijski in lokalni ravni: Listen to the voice of villages, Trkamo na vrata dediščine, Kažipoti v Srcu Slovenije, itd.).
Z lokalno samooskrbo s hrano se RCL aktivno ukvarja od leta 2007, ko je povezal kmete iz občine Dol pri Ljubljani v skupno znamko Naravnost z dežele, hkrati je bila vzpostavljena spletna stran www.nadezeli.si, kjer je predstavljena ponudba vključenih kmetij. Od prvih začetkov do danes so bile izvedene številne promocijske in trženjske aktivnosti, strategija trženja do leta 2013, razširjena mreža ponudnikov in mreža javnih odjemalcev, ki se je leta 2010 formalizirala preko skupnega projekta LAS (Jarina z.o.o) ter na ta način vzpostavila sistem lokalnega oskrbovanja med ponudniki in odjemalci.
Glavne kompetence RCL so: inovativen pristop, mreženje partnerjev na lokalnem, regionalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju, dobre organizacijske veščine, znanja s področja vodenja projektov, napredna znanja s področja inovativnega regionalnega razvoja, prenos znanja in izkušenj na vseh ravneh ter implementacija številnih projektov s konkretnimi rezultati na območju.
Več informacij o Centru za razvoj Litija: www.razvoj.si
SLOVENIJA, OBMOČJE SRCA SLOVENIJE
Srce Slovenije je območje, ki se v obliki srca širi okrog GEOSSa – geometričnega središča Slovenije. Osnova je geografska umeščenost občin v središče države, prava vsebina znamke Srce Slovenije pa se skriva v spodbudah za razvoj ustvarjalnih potencialov prostora in kakovosti bivanja v njem. Občine na območju Srca Slovenije so si zelo različne po razvitosti, kar predstavlja dodaten razvojni izziv.Demografske značilnosti območja
Večina območja Srca Slovenije leži v vzhodnem delu ljubljanske urbane regije, delno pa tudi v Zasavski in Jugovzhodni statistični regiji. Skupno živi na območju 145.817 prebivalcev, kar predstavlja 7,1 % celotnega prebivalstva Slovenije. Število prebivalcev se povečuje predvsem na račun priseljevanja iz Ljubljane zaradi ugodnih prometnih povezav, cenejših nepremičnin in kvalitetnejšega bivalnega okolja. Celotna površina območja znaša 1.321 kvadratnih kilometrov kar predstavlja 6,5 % celotnega slovenskega ozemlja. Povprečna gostota poselitve je 110 prebivalcev na kvadratni kilometer. Najvišjo gostoto prebivalcev imajo Domžale in sicer kar 461,9 prebivalcev na kvadratni kilometer, sledi Mengeš s 327,7 prebivalci na kvadratni kilometer. Najbolj redko poseljeni sta občini Šmartno pri Litiji s 57,4 in Šentrupert 57,6 prebivalci na kvadratni kilometer, ki sta geografsko najbolj oddaljeni od Ljubljane.
Gospodarske značilnosti območja
Večina območja Srca Slovenije leži v najbolj razviti slovenski statistični regiji (Osrednjeslovnska statistična regija), vendar znotraj samega območja obstajajo velike razvojne razlike. Maja 2011 je bilo v vseh občinah 62.613 delovno aktivnih prebivalcev, območje pa je ponujalo 41.872 delovnih mest, zato se kar velik del delovno aktivnih prebivalcev na delo vozi izven območja, predvsem v Ljubljano. Na območju je registriranih 10.298 gospodarskih subjektov, ki so v letu 2009 ustvarili 3 milijarde EUR prihodkov. Število registriranih podjetij na 1000 prebivalcev na območju je 71 podjetij, medtem ko je povprečje za Slovenijo 78. Glavne panoge so kemična, kovinska, prehrambena industrija in turizem. Zaradi bližine Ljubljane imamo na območju tudi velik delež dnevnih migrantov, kar seveda izboljšuje gospodarsko sliko in povečuje pritisk na prometno infrastrukturo. Območje ima dobro prometno lego v Sloveniji, saj leži ob petem in desetem evropskem koridorju ter predstavlja ugodno okolje za domača in tuja vlaganja.
Kulturna dediščina
Rdeča nit območja Srca Slovenije je izjemno bogata kulturna dediščina. Prebivalci in obiskovalci območja radi raziskujejo dediščino v srednjeveškem mestnem jedru Kamnika, na gradu Bogenšperk, v oglarski deželi, na Vačah, na Budnarjevi domačiji, v muzeju brodarstva, v cistercijanskem samostanu, v Menač'nkovi domačiji, v pastirskem naselju na Veliki planini, na domačiji Pr' Krač v Dolskem pa si ogledajo etnološko zbirko in privoščijo domače kosilo. Tu so še številne tradicionalne prireditve, gradovi, podeželske in stavbne dediščine, manjši muzeji, cerkve ter ljudski običaji, ki nas spominjajo na zapuščino prednikov. Prizadevamo si za vključevanje dediščine v turizem in različne projekte, kar doprinese k trajnostnem razvoju in izboljšanju kakovosti življenja na podeželju.
TurizemTuristična panoga ima velik razvojni potencial, predvsem v povezavi s prestolnico Ljubljana. Občine se tega potenciala zavedajo in so zato v leto 2010 tudi pristopile k izdelavi skupne Strategije razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije. Znamka Srce Slovenije pa jim ponuja še toliko večje možnosti za promocijo in skupen nastop. Največji potencial za turizem ima severni del območja, kjer ležijo Kamniške Alpe z najvišjo visokogorsko planino v Sloveniji, Veliko planino, ki predstavlja izjemno naravno vrednoto in kulturno dediščino. V tuhinjski dolini delujejo najvišje terme v Sloveniji, Terme Snovik, ki se kot prve in edine ponašajo z znakom eko marjetica. Na območju Srca Slovenije leži tudi GEOSS, geometrično središče Slovenije in pomembna točka za Slovence. Reka Kamniška Bistrica predstavlja pomembno rekreacijsko os in povezuje občine od izvira do izliva, njeno sotočje z Ljubljanico in Savo pa predstavlja zanimiv geomorfološki pojav. Grad Bogenšperk, kjer je v preteklosti živel pomemben Slovenec Janez Vajkard Valvasor, pa predstavlja enega od najbolje ohranjenih slovenskih gradov. Velik potencial imajo tudi najrazličnejše prepoznavne prireditve: Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine v kamniku, Srednjeveški dnevi v Kamniku, Mihaelov sejem v Mengšu, spomladanski, poletni in jesenski sejem v Dolu pri Ljubljani. Skupno je na območju okoli 1.800 postelj, letno pa beležijo okoli 65.000 nočitev. Poseben izziv za prihodnost predstavlja predvsem povezovanje in trženje razdrobljene in nepovezane ponudbe.
Več informacij o Srcu Slovenije: www.srce-slovenije.si
