EVROPSKI STRUKTURNI SKLADI
Slovenija je leta 2004 z vstopom v Evropsko Unijo postala upravičena do sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada. Najpomembnejši cilj, h kateremu je usmerjeno delovanje vseh treh skladov, je zmanjševanje razvojnih razlik med regijami. Črpanje strukturnih skladov spremlja Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR), ki je organ upravljanja strukturnih in kohezijskih skladov. Slovenija ima v tem programskem obdobju na voljo 4,2 milijarde evrov evropskih sredstev.
KOHEZIJSKI SKLAD je strukturni dokument, ki pomaga državam članicam, katerih bruto nacionalni dohodek je manjši od 90 % povprečja Skupnosti, zmanjševati gospodarska in socialna nesorazmerja in poskuša stabilizirati gospodarstvo. Sklad financira do 85 % upravičenih izdatkov večjih projektov s področja okoljske in prometne infrastrukture. Do sredstev sklada so upravičene najmanj razvite države članice Evropske Unije, kjer bruto domači proizvod znaša manj kot 90 % od povprečja EU. Iz sklada se financirajo okoljski projekti (ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrba s pitno vodo, poplavna varnost, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, učinkovita raba energije) in projekti prometne infrastrukture, kot jo opredeljujejo smernice za vseevropskega omrežja.
EVROPSKI SOCIALNI SKLAD je najstarejši strukturni sklad, saj je bil ustanovljen že leta 1957 z namenom zmanjševanja razlik v bogastvu in življenjskih standardih držav članic EU in spodbujanja gospodarske in socialne kohezije. Glavni namen je spodbujanje zaposlovanja v EU. Državam pomaga, da delovno silo in države članice bolje pripravijo na nove izzive. V programskem obdobju 2007–2013 bo iz sklada državam razdeljenih približno 75 milijard evrov.
EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ je namenjen krepitvi gospodarske in socialne kohezije ter pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah. Sklad prispeva k zmanjševanju vrzeli v razvitosti različnih regij.
