28. marec 2012 - Šentrupert, ki se je Srcu Slovenije pridružil lani novembra, je prejemnik nagrade Zlati kamen za drugo najprodornejšo občino v Sloveniji. Popolnoma lesen nizkoenergijski vrtec, vzpostavljanje lesnopredelovalnega centra s proizvodnjo energentov iz lesnega odpada in načrtovanje kogeneracije na lesno biomaso – to so le nekateri projekti, s katerimi občina Šentrupert uresničuje svojo vizijo, da bo do leta 2020 postala energetsko samooskrbno območje.

Občina se dobro zaveda svoje vloge na področju vzpostavljanja ustreznih pogojev in priložnosti za življenje in delo lokalnega prebivalstva. Skozi takšen način razmišljanja se rojevajo ideje in realizacije projektov, ki so tesno povezane s področjem varovanja okolja in obnovljivih virov energije. Les je bil prepoznan kot lokalni materialni in obnovljiv vir energije, ki lahko ustvarja nova delovna mesta in skozi doma ustvarjeno dodano vrednost bistveno vpliva na višji standard lokalnega prebivalstva. Šentrupert je tako razvil večplastno zgodbo lesa, ki se izraža skozi različne projekte. V nastajanju je muzej na prostem s kozolci, v katerega bo do konca julija prestavljenih in obnovljenih 18 kozolcev različnih tipov in starosti, ter bo tako obiskovalcem nudil pregled na široko paleto tesarskih veščin ljudskega stavbarstva v lesu, ki so jih obvladovali naši predniki.

Posebno odmevna je bila izgradnja popolnoma lesenega nizkoenergijskega vrtca, ki se ogreva na lesne sekance in ima polnilnico za električna vozila. Projekt je bil kot model večkrat objavljen v različnih medijih kot primer dobre prakse, ogledalo si ga je tudi že nekaj deset županov slovenskih in tudi občin iz tujine. V lanskem letu je projekt dobil dve nagradi, in sicer s strani InCo gibanja v projektu InLoCom za najbolj inovativno lokalno skupnost in s strani Ministrstva za gospodarstvo in časnika Finance za energetsko učinkovit projekt leta 2011.

Pred več kot tremi leti je v Šentrupertu nastala tudi prva idejna zasnova za vzpostavitev lesno predelovalnega centra na območju bivše vojašnice Puščava. Zgodba omenjenega centra v občini Šentrupert ima nastavke sinergijskih učinkov, saj je preletena z delovanjem centralnega slovenskega zapora na Dobu, ki leži v občini Šentrupert. V objektu kasarne znotraj kompleksa bivše vojašnice, so namreč nameščeni zaporniki odprtega oddelka zaporov, ki predstavljajo del bodoče delovne sile znotraj lesnopredelovalnega centra v različnih predelovalnih fazah. Pomemben del je tudi proizvodnja energentov iz lesnega odpada, ki bodo uporabljeni v zaprtem in polodprtem delu kompleksa Dob, saj občina ravno v tem času snuje projekt izgradnje kogeneracije na lesno biomaso, ki bi dobavljala potrebno toploto zaporskemu kompleksu. Na ta način bo tudi zaporski kompleks prešel na obnovljiv vir energije, strošek plačan za energijo pa bo ostal v mikroregiji.

Skozi takšno razmišljanje in realizacijo tovrstnih projektov bo občina lahko izpolnila tudi napoved, da želi do leta 2020 postati energetsko samooskrbna. Prav gotovo pa je še posebej pomembno dejstvo, da samooskrba z energijo pomeni tudi prispevek k skrbi za okolje, saj postaja problem številka ena.