19. februar 2013 - Ekološko pridelana hrana v zadnjih letih pridobiva na pomenu, saj se ljudje vedno bolj zavedamo vpliva hrane na naše zdravje. Z namenom osveščanja in spodbujanja ekološkega kmetovanja je Center za razvoj Litija pričel z izobraževanjem kmetov, pa tudi mladih, študentov in brezposelnih, ki svoje podjetniške izzive prepoznavajo prav na področju zelenega kmetijstva.

Več kot 80 udeležencev, ki so se udeležili prvih predavanj na Muljavi in v Litiji, se je seznanilo s trendi na področju ekološkega kmetovanja. »Samo 20% ekološke hrane na policah naših trgovin pridelajo slovenski kmetje, vse ostalo pride iz tujine«, je poudarila specialistka za ekološko pridelavo, Anamarija Slabe, z Inštituta za trajnostni razvoj. Prisotne je seznanila z osnovno evropsko zakonodajo na tem področju in pogoji za pridobitev slovenskega eko znaka »bio dar«.
 

Z nasveti za uspešno pridelavo brez kemičnih dodatkov je bil udeležencem na voljo Zvone Černelič z Ekološke kmetije Černelič iz Artič. Dejstvo je, da slovensko tržišče še ni zasičeno z eko izdelki, tudi povpraševanja med kupci je veliko. Priložnosti za tržne poti je zato veliko – od prodaje na domu, povezave s supermarketi, sodelovanja na lokalnih tržnicah, prodajanja eko zabojčkov in odkup pridelkov s strani zadrug. Na območju Srce Slovenije deluje zadruga Jarina, ki od kmetov odkupuje domače pridelke in z njimi oskrbuje javne ustanove, predvsem šole in vrtce. Slovenski potrošniki se vse bolj zavedajo, da je za uživanje najboljša lokalna hrana, ki zaradi kratkih prevoznih poti ostaja sveža, s tem pa kakovostnejša in bolj okusna. Med potrošniki je največ povpraševanja po domačem sadju, zelenjavi in mlečnih ter mesnih izdelkih. Kot je povedal eden od mladih po predavanju v Litiji, je bilo »predstavljenih dovolj informacij, da lahko v panogi ekološkega kmetijstva vidi svojo priložnost prav vsak«.