Župani na Bogenšperku sprejeli Strategijo razvoja turizma Srca Slovenije
23. maj 2011 – V okviru tretjega letošnjega srečanja županov Razvojnega partnerstva središča Slovenije, ki je 20. maja 2011 potekalo na Bogenšperku, je bila sprejeta Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije kot turistične destinacije 2011 – 2018.
Ključne točke novo nastalega dokumenta, v katerega je vključenih 16 občin, sta predstavili direktorica Centra za razvoj Litija, Aleksandra Gradišek in strokovnjakinja na področju turizma, Miša Novak. Slednja je poudarila, da Srce Slovenije edina znamka v Sloveniji, ki združuje različne vsebine (naše okolje, turizem, podjetništvo) in ne deluje zgolj na turističnem nivoju.
V Strategiji so bili iz sedmih podvizij (temelj vseh je seveda turistična prepoznavnost tako za domače kot tuje goste) osnovani cilji (povečana doba bivanja, oblikovanje programov po ciljnih skupinah, povečanje zasedenosti turističnih zmogljivosti), iz teh ciljev pa sledijo prioritete: povezovanje (organiziranost na področju turizma), razvoj ponudbe (zelena ponudba), razvoj trajnostnega turizma (25 odstotno povečanje potrošnje), trženje (pod skupno znamko Srce Slovenije) in krovna znamka oziroma večanje prepoznavnosti.
Kot drugo točko dnevnega reda so župani obravnavali osnutek projekta Lokalna samooskrba v Srcu Slovenije, ki postaja vse bolj aktualna tema. Pomembnost obravnavane teme je potrdila tudi prisotnost treh predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Matjaž Kočar, direktor Direktorata za varno hrano je predstavil prednosti lokalno pridelane hrane in poudaril pomen kratkih poti od pridelovalca do porabnika. Zadrugo Jarina je označil kot zgleden primer v Osrednji Sloveniji, saj je uspela povezati toliko kmetov in šol na območju.
Župani so bili enotni, da gre pri lokalni samooskrbi za veliko priložnost občinam. Seznanili so se z dobrimi praksami lokalne samooskrbe s hrano in energijo, ki se že izvajajo na območju. Center za razvoj Litija in zadruga Jarina sta uspešno vzpostavila mrežo lokalne samooskrbe s hrano. Prisotni so se strinjali, da je potrebno na eni strani spodbujati kmete na lokalnem področju, na drugi strani pa prepričati potrošnike, da kupujejo doma pridelane izdelke in ne le izdelke v nakupovalnih centrih. Župani so potrdili osnutek projekta Lokalna samooskrba in sklenili, da pozovejo javne zavode v občinah, naj pri javnih razpisih dajo prednost lokalno pridelani hrani. Svojo uresničeno vizijo na področju samooskrbe z energijo je predstavil župan Občine Šentrupert, Rupert Gole, ki je poudaril pomen uvajanja lokalnih energentov v okolje.
Člani Območnega sveta RPSS so sprejeli tudi sklep, da se občini Ivančna Gorica in Šentrupert pridružita v Razvojno partnerstvo središča Slovenije. Občini bosta uradno sprejeti, ko bosta na svojih občinskih svetih sprejeli ustrezne sklepe.
Ana Savšek, Center za razvoj Litija
Ključne točke novo nastalega dokumenta, v katerega je vključenih 16 občin, sta predstavili direktorica Centra za razvoj Litija, Aleksandra Gradišek in strokovnjakinja na področju turizma, Miša Novak. Slednja je poudarila, da Srce Slovenije edina znamka v Sloveniji, ki združuje različne vsebine (naše okolje, turizem, podjetništvo) in ne deluje zgolj na turističnem nivoju.
V Strategiji so bili iz sedmih podvizij (temelj vseh je seveda turistična prepoznavnost tako za domače kot tuje goste) osnovani cilji (povečana doba bivanja, oblikovanje programov po ciljnih skupinah, povečanje zasedenosti turističnih zmogljivosti), iz teh ciljev pa sledijo prioritete: povezovanje (organiziranost na področju turizma), razvoj ponudbe (zelena ponudba), razvoj trajnostnega turizma (25 odstotno povečanje potrošnje), trženje (pod skupno znamko Srce Slovenije) in krovna znamka oziroma večanje prepoznavnosti.
Kot drugo točko dnevnega reda so župani obravnavali osnutek projekta Lokalna samooskrba v Srcu Slovenije, ki postaja vse bolj aktualna tema. Pomembnost obravnavane teme je potrdila tudi prisotnost treh predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Matjaž Kočar, direktor Direktorata za varno hrano je predstavil prednosti lokalno pridelane hrane in poudaril pomen kratkih poti od pridelovalca do porabnika. Zadrugo Jarina je označil kot zgleden primer v Osrednji Sloveniji, saj je uspela povezati toliko kmetov in šol na območju.
Župani so bili enotni, da gre pri lokalni samooskrbi za veliko priložnost občinam. Seznanili so se z dobrimi praksami lokalne samooskrbe s hrano in energijo, ki se že izvajajo na območju. Center za razvoj Litija in zadruga Jarina sta uspešno vzpostavila mrežo lokalne samooskrbe s hrano. Prisotni so se strinjali, da je potrebno na eni strani spodbujati kmete na lokalnem področju, na drugi strani pa prepričati potrošnike, da kupujejo doma pridelane izdelke in ne le izdelke v nakupovalnih centrih. Župani so potrdili osnutek projekta Lokalna samooskrba in sklenili, da pozovejo javne zavode v občinah, naj pri javnih razpisih dajo prednost lokalno pridelani hrani. Svojo uresničeno vizijo na področju samooskrbe z energijo je predstavil župan Občine Šentrupert, Rupert Gole, ki je poudaril pomen uvajanja lokalnih energentov v okolje.
Člani Območnega sveta RPSS so sprejeli tudi sklep, da se občini Ivančna Gorica in Šentrupert pridružita v Razvojno partnerstvo središča Slovenije. Občini bosta uradno sprejeti, ko bosta na svojih občinskih svetih sprejeli ustrezne sklepe.
Ana Savšek, Center za razvoj Litija
Na tretjem letošnjem srečanju Razvojnega partnerstva središča Slovenije so župani potrdili Strategija razvoja in trženja turizma Srca Slovenije in osnutek projekta Lokalna samooskrba v Srcu Slovenije
