Ideja o postavitvi pasivnih hiš v Sloveniji se oblikuje že dalj časa; interes, ki se je nakazal v Poslovnem združenju Naš vrt oz. v Centru za zunanjo ureditev je k strokovnemu sodelovanju oblikovanja idejnega projekta pritegnil še strokovnjake Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Projekt, ki bi bil soroden obstoječemu na severu Avstrije, kjer že deluje 5 pasivnih hiš za poskusno bivanje, je predstavila doc. dr. Martina Zbašnik Senegačnik ter poudarila primernost okolja na Veliki Preski (lega v središču Slovenije, demografsko ogroženo področje, nova dejavnost v kraju, nova delovna mesta – razvoj). Za projekt v Avstriji je veliko zanimanje, saj si mnogi želijo dejansko praktično poskusiti delovanje ogrevanja, prezračevanja in drugih posebnosti eko-hiš, preden se sami odločijo za takšno investicijo.

Pomembna oz. ključna je vloga države, ki bi spodbujala k takšnemu načinu gradnje; minister Podobnik je zagotovil aktivno sodelovanje s subvencijami, saj bodo razpisi v kratkem že objavljeni.

Prireditev v organizaciji Centra za zunanjo ureditev d.o.o. in Centra za razvoj Litija d.o.o. je potekala v razstavnem paviljonu Mizarstva Kos, kjer nam je direktor Centra za zunanjo ureditev Jože Kos predstavil, kako poteka izobraževanje za večplasten program zunanje ureditve (od idej, do uporabljenih materialov, faz izdelav in končno številnih dejavnosti – poklicev, ki so vključeni v poslovno združenje). Izobraževanje je v prvi fazi namenjeno strankam, kasneje pa se bo nadgradilo za izpopolnjevanje vodij projektov (sodelovanje z mladimi intelektualci, ki bodo razvijali ideje), k sodelovanju pa je potrebno pritegniti obrtniško-podjetniško sfero, ki bo promovirala izobraževanje za deficitarne poklice, kjer so mladi lahko kvalitetno uveljavijo.

Da razvoj v Poslovnem združenju Naš vrt, ki povezuje več kot 50 partnerjev, teče v pravi smeri, nas je prepričal tudi Andrej Tavčar, predsednik institucije za podelitev certifikata Slovenske kakovosti, ki je predsednici združenja gospe Miji Štukelj podelil zlati znak Slovenska kakovost.

Sklepni del prireditve je bil posvečen oblikovanju smernic razvoja za povezovanje dobrih podjetniških idej, podeželja in odgovornega odnosa do okolja. Moderatorka mag. Violeta Bulc je z ministrom za okolje in prostor dr. Janezom Podobnikom povzela, da je napočil ugoden čas za kvaliteten premik od idej k realizaciji projekta pasivnih hiš v Sloveniji. Država se bo nedvomno zavezala, da bo projekte podpirala in subvencionirala. K razvojnim tendencam rasti deficitarnih poklicev bodo aktivno pristopili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, je zagotovil njen predsednik Miroslov Klun, ki je poudaril individualno angažiranost posameznikov, ki še vedno predstavlja ključ do uspeha.

Občina Litija bo lahko aktiven partner v takšnem inovativnem projektu, je bil prepričan župan Franci Rokavec, ki meni, da so pravšnji tako okolje kot akterji in da bi bilo krasno »biti prvi v Sloveniji«. Ne dvomi v pozitivne pridobitve projekta, ki ima gotovo globalnejši pomen od zgolj občinskega ali regijskega.

Vloga Centra za razvoj Litija je povezovati ljudi z idejami, zasnovati dobre projekte in pomagati kreirati pozitivne pogoje za njihovo realizacijo. Sodelovanje z Jožetom Kosom in njegovimi somišljeniki je vedno izziv, je poudarila direktorica Saša Gradišek. Razvojne zgodbe, ki jih gradijo skupaj, imajo obetavno prihodnost in pomenijo za »Srce Slovenije« svež veter.
Razvoj, rast in iskriv podjetniški duh ob upoštevanju tradicije, okoljskih danosti in ekološke zaveze so danosti, ki bodo na Veliki Preski gotovo še naprej presenečale in privabljale vse, ki jim je ljubo lepo in domače, kakovostno in izzivalno ter seveda NOVO. 

                                                                                    Andreja Štuhec

 Direktor Centra za zunanjo ureditev Jože Kos.

 Notranjost Centra za zunanjo ureditev.

   Minister Podobnik, župan Litije Rokavec ter             predsednik Obrtne-podjetniške zbornice Klun so izazili podporo projektu.