English

Razvojni center Srca Slovenije, d. o. o.

Development centre of the Heart of Slovenia

Kidričeva cesta 1, 1270 Litija

T: 01 89 62 710, E: info@razvoj.si

Pozdravljeni v Srcu Slovenije!

facebook youtube twitter


Intervju: Monika in Tomaž Mulej, Zeliščarstvo Hanuman

20. junij 2012 - Pred nekaj leti sta v Konjšici kupila opuščeno kmetijo, zaorala desetletja opuščene njive in pričela gojiti zelišča. Monika in Tomaž Mulej, ki sicer prihajata z Gorenjske, sta od nekdaj povezana z naravnim načinom življenja. Monika je odraščala na gorski kmetiji in že kot otrok spoznavala različna zelišča, kasneje pa je obiskovala tečaje o nabiranju rastlin in kmalu pričela z uporabo zelišč. Sprva za domačo rabo in prijatelje, nato pa tudi za prodajo.

Na Konjšici sta skupaj uresničila željo, da živita povezana z naravo in se s tem tudi preživljata. Danes pravita, da sta morala na začetku pogumno stopiti na pot in da vedno ni bilo najlažje, vendar so se sčasoma odpirale nove možnosti in vsako leto je postajalo lažje.

Danes zelišča gojita na hektaru veliki površini. Večino del opravljata skupaj. Tomaža čaka težje delo, Monika pa poskrbi za bolj zamudna opravila, kot je na primer pletje. Pri gojenju zelišč poudarjata naravno pridelavo in uporabljata le rastlinska gnojila oziroma zastirke, za zelišča imata tudi permakulturne visoke gomile.


                                                                                 foto: arhiv Monika in Tomaž Mulej

Kakšna zelišča gojite? Po katerem ste najbolj znani?

Na kmetiji trenutno uspeva okrog 30 različnih zelišč – od met, melise, ožepka, ajbša, artičoke, ovsa, ajde, monarde, sivke, žajblja, kraškega šetraja itd. Tista zelišča, ki so v naravi zelo pogosta, pa tudi nabereva. Še največkrat se odpraviva na Gorenjsko, ki jo tudi najbolje poznava.
Pripravljava različne čajne mešanice, številne tinkture in razna mazila. Ljudje veliko posegajo po različnih čajih, pa naj bodo to okusne mešanice kot so Dober dan že zjutraj, Mirno in lahko noč ali pa prečiščevalni čaj, čaji za želodec, sladkorno, sečne poti. Od tinktur so najbolj zanimive ameriški slamnik, ajda, artičoka in drobnocvetni vrbovec. Mazila pa izdelujeva na povsem naravnih osnovah brez kemičnih dodatkov. Najbolj iskano je smolnato mazilo za sklepe, ki je že marsikomu pomagalo. Pa tudi z ognjičevim in kostanjevim mazilom so ljudje zelo zadovoljni.

Ali je možen obisk na vaši zeliščarski kmetiji? Ali nudite tudi kakšno dodatno ponudbo?

Na kmetiji zaenkrat nimava možnosti, da bi sprejemala ljudi na oglede. Naju pa večkrat povabijo v različne kraje po Sloveniji, kjer imava delavnice. Predvsem skupaj izdelujemo mazila, tinkture ali pa pripravljamo čajne mešanice, včasih pa gremo tudi skupaj na sprehod in tako ljudje spoznavajo zelišča v naravi.

Kdo so vaši glavni kupci, kje lahko kupimo vaša zelišča?
Sprva sva veliko prodajala po tržnicah in raznih prireditvah. Potem smo naredili spletno trgovino www.zelisca-hanuman.si in s tem odprli novo prodajno pot, ki je vedno bolj zanimiva in uporabljena. Vse več ljudi naju tudi pokliče in izdelke jim pošljeva po pošti. V zadnjem času se najini izdelki prodajajo predvsem na Gorenjskem, kjer Škofjeloška kmetijska zadruga v svojih prodajalnah odpira vedno nove Domače kotičke in tako kmetje lahko prodamo veliko svojih pridelkov.
 

                                                                                       foto: arhiv Center za razvoj Litija

Na kakšen način se promovirate?

Najboljša reklama je tista, ko zadovoljen kupec pove svojemu prijatelju. Na ta način pridobiva največ strank. Raje kot da bi dajala denar za reklame, vlagava v kvalitetne surovine npr. domače olivno olje za mazila, dišeče hladno stiskano kokosovo olje, ipd. Najina prodaja je pravzaprav promocija.

Od kdaj sodelujete z zadrugo Jarina in na kakšen način? Kakšne so vaše izkušnje?

Z zadrugo Jarina sva stopila v kontakt že kmalu, ko sva se priselila. Predvsem nama veliko pomeni, da skupaj odidemo na sejem v Gornjo Radgono, kar je za naju lepa priložnost prodaje in promocije. Tudi drugje sva že prodajala z njihovo pomočjo. Večkrat so tudi poskrbeli za promocijo najine kmetije in izdelkov, med drugim sva predstavljena v njihovih letakih. Žal pa ne zmoreva vzgojiti in nabrati tolikšnih količin zelišč, da bi lahko z Jarinino pomočjo zalagali tudi kakšne šole in vrtce.

Vam kdo pomaga pri razvoju vaše dejavnosti?
V veliko pomoč so nama Domači kotički, saj se sedaj lahko res posvetiva vzgoji in nabiranju zelišč ter izdelovanju pripravkov, oni pa skrbijo za prodajo. Vsekakor nama je v veliko pomoč tudi tukajšnja zadruga Jarina, ki velikokrat na različne načine poskrbi za najino prodajo in promocijo. Tovrstne zadruge so kmetu lahko res v veliko pomoč.

Kje vidite svoj prispevek k razvoju naše občine, območja?
Zapuščena kmetija, ki bi se morda zarasla, sedaj znova živi. Ljudem tudi posredujeva tradicionalna znanja o zeliščih in zeliščnih pripravkih, da bi lažje živeli zdravo.
 

                                                                                   foto: arhiv Center za razvoj Litija

Kako vidite razvoj vašega zeliščarstva jutri?

V mislih imava še nekaj novih izdelkov, tudi prostor na kmetiji bi rada še bolje uporabila. Želiva si predvsem mirnega življenja v naravi.

Kdaj si vzamete čas zase, s čim se ukvarjate v prostem času?
To pa je dobro vprašanje. Čeprav sva veliko v naravi, je tudi najin oddih vedno v naravi. Kadar rad opravljaš svoje delo, se delo in prosti čas kar prepletata. Ko se odpraviva na cvetoče neokrnjene travnike pod vznožjem gora in ob bistrih potokih, je to prijetno delo in hkrati čudovit počitek.
Pripravila: Ana Savšek, RCL
 

Nosilce lokalne samooskrbe RCL predstavlja v sklopu evropskega projekta LOCFOOD, ki je bil odobren na programu Interreg IVC. Njegov namen je spodbujanje podjetništva v povezavi z lokalno pridelavo hrane.

(Intervju je bil objavljen v časopisu Občan, junija 2012)


Produkcija: Peternet