20. april 2012 - Vrtec Litija je bila prva vzgojno-izobraževalna ustanova na območju Srce Slovenije, ki se je vključila v mrežo za lokalno samooskrbo s hrano. Prva dostava lokalnih pridelkov v vrtec je bila leta 2007. Vsakodnevno v vrtcu pripravljajo hrano za 550 svojih, poleg tega pa še 150 otrok vrtca pri OŠ Šmartno. Živila lokalnega izvora dodajajo jedem vsaj dvakrat tedensko.

Mirjam Šuštar, ki je v Vrtcu Litija zadolžena za organizacijo prehrane otrok, nam je odgovorila na vprašanja, povezanih z oskrbovanjem njihovega vrtca z lokalnimi pridelki.
Kje vidite glavne prednosti, da se vrtec oskrbuje z lokalnimi pridelki in proizvodi okoliških kmetov?
V Vrtcu Litija se trudimo, da otroke in tudi njihove starše osveščamo o zdravem načinu življenja, kamor zagotovo sodi tudi zdrava prehrana. Pri otrocih želimo razvijati ustrezne prehranske navade in spodbujati pozitiven odnos do hrane. To nas je spodbudilo, da intenzivno in načrtno omogočamo otrokom spoznavanje in okušanje integriranih in eko živil ter lokalno pridelane hrane, ki je najprimernejša za uživanje. Prav lokalno pridelana živila prihajajo do naših otrok sveža, naravno dozorela in polnejšega okusa.

Kakšno je vaše mnenje o novem pristopu naročanja, ki omogoča lokalnim dobaviteljem oskrbovati javne zavode z lokalno domačo hrano?
Vsekakor je to dobrodošla novost. V letu 2007, ko smo začeli s sodelovanjem z Zadrugo Jarina, še nismo uspeli lokalno pridelana živila dobavljati preko javnih naročil. Z zadrugo smo sklenili individualno pogodbo, kot je takratna zakonodaja dopuščala. Sedaj je drugače. Naročila lokalno pridelanih živil lahko izvajamo preko javnih naročil.

Kakšne so vaše izkušnje s sodelovanjem v mreži za lokalno samooskrbo s hrano?
Pri dobavi lokalno pridelanih živil imamo v Vrtcu Litija, tako kot v drugih večjih zavodih, težave. Posamezni kmetje namreč ne razpolagajo z zadostno količino živil za naše potrebe. Pri tem nam je Zadruga Jarina v veliko pomoč. S skrbnim vodenjem evidence o živilih, ki jih imajo posamezni kmetje na zalogi in z dobro organizirano dostavo živil nam omogočajo, da otrokom ponudimo sezonsko pridelana, integrirana in eko živila. Enkrat na teden nas pokličejo, da se dogovorimo o dostavi. Povemo jim, kaj bi potrebovali, oni pa preverijo zalogo živil.  

Katere izdelke in pridelke vrtec odkupuje?
Z zaposlenimi v Zadrugi Jarina smo dogovorjeni, da nas tedensko obveščajo, katera živila so v naslednjem tednu na razpolago. Glede na ponudbo se odločimo, kaj bi bilo primerno za otroke in kako to lahko vključimo v jedilnik. Najpogosteje se poslužujemo svežega sezonskega sadja in zelenjave. Zelo dobrodošla nam je možnost dobave medu od naših bližnjih čebelarjev, kateri nam omogočajo tudi dobavo bio medu. Dragocena nam je možnost dobave bio in integrirano pridelanih jabolk, v zimskem času pa tudi kisle repe in kislega zelja.

Kolikokrat tedensko lahko otroci v vašem vrtcu jedo lokalno hrano? Kaj imajo otroci najraje?
Trudimo se čim bolj pogosto vključevati tovrstna živila. S sodelavkami v kuhinji smo si postavile cilj, da živila lokalnega izvora dodajamo jedem vsaj dvakrat tedensko. Otroci v vrtcu najbolj posegajo po jabolkih, zato na naših jedilnikih ponujamo prav bio jabolka.


Ali so otroci obveščeni o tem, da se prehranjujejo z lokalno hrano? Pri katerih obrokih uporabljate domačo hrano?
V okviru projekta zdrav vrtec in programa ekošole se z otroki zelo veliko pogovarjamo tudi o zdravi prehrani. V tem kontekstu se srečujemo tudi z lokalno pridelano hrano, o kateri otroci že zelo veliko vedo. Veliko skupin obišče bližnje kmetije in se izobražuje o tem, kaj lahko pridelamo sami in na kakšen način ta pridelava poteka.
Domača hrana je vključena tako v zajtrke, sadne malice, kosila, kot tudi v popoldanske malice. Naše kuharice skrbijo za to, da so vsi obroki pripravljeni pri nas. Zmrznjene hrane skorajda ne uporabljamo, izogibamo se vakuumsko pakiranim živilom, ne uporabljamo mikrovalovnih pečic in tudi sladice ter peciva pripravljamo sami. V vrtcu otrokom želimo le najboljše in se je zanje vredno potruditi.

Ali ste se srečevali s kakšnimi težavami pri uvajanju lokalno pridelane hrane v vrtcu?
Seveda. V začetku je bilo dobaviti živila od kmetov skorajda nemogoče. Vsak od njih je imel pridelkov premalo za potrebe našega vrtca. Kot sem že omenila, nam je pri tem bila v veliko pomoč prav Zadruga Jarina, ki je s svojim načinom zbiranja pridelkov pri kmetih omogočila dobavo večje količine živil. Ob tem se ves čas borimo s cenami. Živila, ki nam jih ponujajo velike trgovske verige, so cenovno bistveno ugodnejše. Tako moramo nenehno tehtati med ceno in kvaliteto. Ob ceni ne moremo tudi mimo dejstva, da pri uporabi lokalno pridelanih živil porabimo znatno več časa za čiščenje in trebljenje, saj jih večkrat napadejo male živalce in tudi žuželk je v tej hrani bistveno več. Z našimi kuharicami se večkrat pošalimo, da živali že vedo kaj je dobro.

Kako starši sprejemajo uvedbo lokalne hrane v vrtec?
Večina staršev je s hrano v Vrtcu Litija zelo zadovoljnih. Verjetno k temu pripomore tudi dejstvo, da na jedilnike vključujemo živila, ki jih pridelajo kmetje v naši okolici. Tovrstna živila so namreč polnejšega okusa, saj niso osiromašena zaradi dolge vožnje iz oddaljenih krajev.

Ali menite, da bi bil model lokalne samooskrbe, ki ga razvijamo na območju, primeren za širši slovenski prostor?
Vsekakor je tovrstna pomoč dobrodošla tako za vrtce in šole kot tudi za druge večje ustanove, katerim pridelki posameznih kmetov ne zadoščajo. Oblikovanje neke mreže zadrug bi prinašalo pomoč tako zavodom kot tudi kmetom. Ob tem pa bi omogočila nekaj delovnih mest ljudem, ki bi bili v teh zadrugah zaposleni. Vsekakor je ideja dobra.

Kje vidite nadaljnje izzive na tem področju? Na kakšen način bi lahko po vašem mnenju iz lokalnega okolja zagotavljali še več hrane?
Na splošno je težko govoriti. Lahko le povem, da v Vrtcu Litija oklevamo pri naročilu lokalno pridelanih živil le zaradi cene. Kot sem povedala, nam velike trgovske verige ponujajo živila po zelo nizkih cenah. Verjetno jim naši kmetje nikoli ne bodo kos. Pri oranju ledine na tem področju želim Zadrugi Jarina veliko uspeha in volje. Morda se zakonodaja tudi spremeni in bodo kmetje imeli več možnosti.
 

Pripravila: Ana Savšek, RCL

Nosilce lokalne samooskrbe RCL predstavlja v sklopu evropskega projekta LOCFOOD, ki je bil odobren na programu Interreg IVC. Njegov namen je spodbujanje podjetništva v povezavi z lokalno pridelavo hrane.

(Intervju je bil objavljen v časopisu Občan, aprila 2012)