Kje vidite glavne prednosti, da se dom oskrbuje z lokalnimi pridelki in proizvodi okoliških kmetov?
Največja prednost je prav gotovo kratka pot od predelave do porabe, saj ni dolgotrajnega skladiščenja živil, zato so živila sveža, znani so tudi proizvajalci. S tem posredno pomagamo pri ohranjanju kmetij oz. domačih proizvajalcev živil.

Kakšno je vaše mnenje o novem pristopu naročanja, ki omogoča lokalnim dobaviteljem oskrbovanje javnih zavodov z lokalno domačo hrano?
Pred leti lokalni pridelovalci niso mogli konkurirati veletrgovcem. Sedaj je to področje dobro urejeno, saj lahko kmetje prodajo svoje pridelke uporabnikom, da lahko pripravljamo hrano z domačimi pridelki.

Kakšne so vaše izkušnje s sodelovanjem v Jarinini mreži za lokalno samooskrbo s hrano?
Za enkrat so izkušnje dobre, ni problemov z dostavo, seveda pa sedaj še ne moremo pokriti vseh potreb po živilih, ker gre za precej velike količine zelenjave in sadja. Povpraševanje je odvisno tudi od letnega časa, jedilnika, itd. V kolikor bi k projektu pristopilo še več pridelovalcev, bi bila ponudba še boljša, izbira pridelkov kot so na primer jajca, mleko in meso pa tudi pestrejša.

Katere izdelke in pridelke dom odkupuje?
Odkupujemo predvsem sadje (jabolka, jagode, slive, hruške) in zelenjavo (kolerabo, korenček, solato, zelje, rdečo peso, bučke, kumare, kislo zelje itd.).

Kolikokrat tedensko lahko stanovalci v vašem domu jedo lokalno hrano? Kaj imajo najraje?
Pripravljamo različne obroke po jedilniku in od tega je odvisno, kakšna živila uporabljamo. Praviloma je lokalna hrana na jedilniku najmanj trikrat tedensko. Stanovalci imajo najraje solato, pa tudi sadje, kot so hruške in jabolka ter zgodnje zelje in kislo zelje. Stanovalci pravijo, da sta takšno domače sadje in zelenjava veliko bolj okusna.
 

Ali so stanovalci obveščeni o tem, da se prehranjujejo z lokalno hrano? Pri katerih obrokih uporabljate domačo hrano?
Stanovalci so o tem obveščeni in so bili tega tudi veseli. Večinoma uporabljamo pridelke pri kosilu oz. večerji in sadje pri popoldanski malici.

Ali ste se srečevali s kakšnimi težavami pri uvajanju lokalno pridelane hrane v domu?
Ne, težav nismo imeli. Verjetno tudi zato, ker vseskozi tudi sami na njivi ob domu pridelujemo svojo zelenjavo, ki jo tudi uporabljamo pri pripravi obrokov za stanovalce.

Ali menite, da bi bil model lokalne samooskrbe, ki ga razvijamo na območju Srce Slovenije, primeren za širši slovenski prostor?
Uvedba takšnega modela bi bila zelo smiselna, saj bi tako lahko postali neodvisni od uvoza za marsikatere pridelke. Žal sedaj ni tako! Seveda bi se moralo za takšno pridelavo odločiti več kmetovalcev.

Kje vidite nadaljnje izzive na tem področju? Na kakšen način bi lahko po vašem mnenju iz lokalnega okolja zagotavljali še več hrane?
Predvsem bi morali motivirati pridelovalce, da bi zagotavljali zadostno količino pridelkov. Mislim, da bi pridelovalci tudi morali vedeti ali bodo svoje pridelke lahko prodali. Problem sedaj predstavlja tudi cena. Veletrgovci ponujajo sadje in zelenjavo po nižjih cenah, kar pri večjih količinah pomeni manjši strošek. V zadnjem času se sicer vse več ljudi zaveda tudi pomena kvalitetne hrane za zdravje nas, potrošnikov. V kolikor bi bila ponudba dovolj velika, bi lahko zmanjšali tudi ceno, ali pa bi morda država pomagala pridelovalcem s subvencijami. V prihodnosti bo zagotavljanje hrane iz lokalnega okolja zelo pomembno za vse nas. Žal smo v sodobnem času pozabili na preproste recepte, ki so jih stoletja pripravljale naše babice. Jedi so predstavljale polnovredno hrano, ki jo lahko v celoti pripravimo iz živil iz domačega okolja. Z njimi si lahko zagotovimo popolno samooskrbo s hrano, kar je pomembno predvsem v kriznih časih.
 

Pripravila: Ana Savšek, RCL

Nosilce lokalne samooskrbe RCL predstavlja v sklopu evropskega projekta LOCFOOD, ki je bil odobren na programu Interreg IVC. Njegov namen je spodbujanje podjetništva v povezavi z lokalno pridelavo hrane.

(Intervju je bil objavljen v časopisu Občan, julija 2012)