Intervju: Miroslav Brinovec, Domačija Brinovec
20. avgust 2012 - Na domačiji Brinovec v vasi Slavina na dolski planoti se z oglarjenjem ukvarja že več generacij. Oglarjenje ima pri njih že 85-letno družinsko tradicijo, saj je s pridobivanjem oglja pričel že stari oče. Tradicija se je prenašala iz roda v rod, in tako je znanja in veščine prevzel oče Vinko, tradicijo pa sedaj nadaljuje tudi Mirko Brinovec.
Pri delu na domačiji pomaga vsa družina, poleg žene Renate, pri izdelavi kope pogosto sodelujejo tudi mlajši člani družine: otroci Tom, Brina, Miha in celo najmlajša Neža.
Kaj vse na kmetiji pridelujete? Po katerem domačem pridelku oz. izdelku ste najbolj znani?
Na kmetiji se poleg osnovne kmetijske dejavnosti, ki je proizvodnja mleka, ukvarjamo še s predelavo lesa v izdelke ter oglarjenjem. Poleg same proizvodnje oglja je poudarek tudi na sprejemu skupin, tako najmlajših otrok, pa tudi odraslih.
Ali je možen obisk na vaši domačiji? Kakšno dodatno ponudbo nudite obiskovalcem?
Na domačiji sprejemamo obiskovalce različnih starostnih skupin. Pripravljene imamo programe za predšolske otroke, pa tudi šolske skupine, katerim predstavimo oglarjenje kot dejavnost, ki se je tukaj na Dolah ohranila skozi dolga leta. Otroci lahko kopo kot pravi oglarji tudi sami sestavijo od začetka do konca.
V novo urejenem prostoru, ki smo ga postavili pred kratkim, si obiskovalci lahko ogledajo razstavo slik o oglarjenju, oglarsko orodje, ki se še danes uporablja in dobijo promocijske materiale o ostali ponudbi Oglarske dežele. V zgornjem delu pod slamnato streho je na skupnem ležišču možnost prenočitve za osem oseb. Oglarsko kočo in teraso je možno koristiti tudi kot piknik prostor.
Kakšen je postopek pridobivanja oglja?
Proces pridobivanja oglja se začne v gozdu s posekom dreves, sledi transport drv na kopišče, kjer se kopo zloži. Ko se jo obloži s smrečjem v spodnjem delu in travo ali listjem v zgornjem delu, se kopo osuje še z oglarsko zemljo in tako je pripravljena za prižig. V luknjo v sredini kope nato nasujemo nekaj drobnih drv, budlovcev, in nasujemo žerjavico. Tako se prične oglenje. Ves čas kuhanja oglja je potrebno skrbeti za pravilen dovod zraka, s čimer uravnavamo enakomernost oglenja na površini. Ko je oglenje končano, kopo podremo ali razštoramo in oglje pripravimo za prodajo.
Kdo so vaši glavni kupci, kje lahko kupimo vaše oglje oz. druge izdelke/pridelke?
Glavni kupci našega oglja so predvsem gostinski ponudniki iz Ljubljane, ki ga uporabljajo za peko na žaru. Nekaj oglja prodamo doma, drugi del pa v različnih trgovinah.
Na kakšen način se promovirate?
Našo domačijo pogosto predstavljamo na sejmih, predvsem pa verjamemo, da dober glas seže v deveto vas. Trudimo se, da vsak obiskovalec od nas odide zadovoljen.
Od kdaj sodelujete z zadrugo Jarina oz. Centrom za razvoj Litija in na kakšen način? Kakšne so vaše izkušnje?
Z zadrugo Jarina sem začel sodelovati pred nekaj leti, ko smo skupaj promovirali našo oglarsko dejavnost po vrtcih, šolah in nekaterih društvih. Z njihovo pomočjo sem na domačijo dobil kar nekaj skupin. V začetku letošnjega leta sem za Jarino začel izdelovati lesene zabojčke, s katerimi oskrbujejo ponudnike na tržnicah na območju Srce Slovenije.
Center za razvoj Litija je v naši krajevni skupnosti zadnja tri leta izvajal evropski projekt Prisluhni glasu vasi, pri katerem smo dobro sodelovali. Zadovoljen sem tudi z rezultati projekta, ki smo ga izvedli preko LAS Srce Slovenije in je bil zaključen letos junija. Skupaj nam je uspelo širši javnosti predstaviti oglarjenje kot potencialno zanimivo dejavnost. Mislim, da je na tem področju še veliko priložnosti, zato je sodelovanje s tovrstnimi organizacijami potrebno in koristno.
Kje vidite svoj prispevek k razvoju naše občine, območja?
Po mojem mnenju je območje z novim prostorom za prikaz oglarstva pridobilo nekaj, kar bi bilo vredno predstaviti obiskovalcem, ki pridejo na litijsko območje. Dejavnost, ki jo predstavljamo, se lahko postavi ob bok ostali ponudbi na območju. Glede na to, da je šlo oglarjenje že skorajda v pozabo, mislim da gre vsekakor za ponudbo, ki lahko za celotno občino pomeni dodano vrednost.
Kako vidite razvoj vaše dejavnosti jutri?
Pri oglarski dejavnosti želim še nadgraditi prostore za obiskovalce, da bodo gostje še bolj občutili pristnost oglarske dežele in uživali v lepotah gozda in narave, stran od hitrega tempa vsakdanjega življenja. Pri predelavi lesa stremim k temu, da so izdelki narejeni hitro in kvalitetno ter da so za uporabnika uporabni.
Kdaj si vzamete čas zase, s čim se ukvarjate v prostem času?
Ob delu na kmetiji, dveh dopolnilnih dejavnostih in šestčlanski družini je prostega časa, ki bi ga porabil zase, zelo malo. Z družino se radi podamo na sprehod po okolici, v zimskem času pa smučat na Dole. Tako za delo in zaslužek, kot tudi za preživljanje prostega časa, poskušam čim bolj koristiti domače okolje, ki veliko ponuja, pa se tega pogosto sploh ne zavedamo.
Pripravila: Ana Savšek, RCL
Nosilce lokalne samooskrbe RCL predstavlja v sklopu evropskega projekta LOCFOOD, ki je bil odobren na programu Interreg IVC. Njegov namen je spodbujanje podjetništva v povezavi z lokalno pridelavo hrane.
(Intervju je bil objavljen v časopisu Občan, avgusta 2012)
