Intervju: Roman Smrekar, Mesarija Frtica
20. september 2012 - Poslovanje podjetja Frtica d.o.o. je v začetku julija od ustanovitelja Antona Hostnika prevzel Roman Smrekar iz Vintarjevca. Tudi njegov oče je bil mesar, zato je bil že od malega v stiku z dejavnostjo in se odločil za živilsko šolo v Ljubljani. Po 15 letih dela v Litijski mesariji ga je začelo zanimati samostojno delo in se je odločil, da se poda na lastno podjetniško pot. V Frtici je še pred prevzemom poslovanja spoznal celotni delovni proces, od odkupa živine, predelave in končne prodaje kupcem.
Poudarek daje odkupu govejega in telečjega mesa od lokalnih kmetov, tudi svinjsko meso je izključno slovenskega porekla. Predelava mesa poteka na tradicionalen način po recepturah Antona Hostnika, uporablja pa tudi znanje, ki ga je pridobil od očeta in iz preteklih delovnih izkušenj.
Po katerem izdelku ste najbolj znani?
Znani smo po suhih domačih klobasah, salamah, pancetah, domači ocvirkih. V tem letnem času so najbolj iskane prekajena šunka, krače, rebra, jeziki in ostali suhomesnati izdelki, ki so izdelani po tradicionalnih postopkih. Počasi pa že prihaja čas za krvavice in jetrnice, ki so nedvomno najboljše iz naše bližnje okolice. V stalni ponudbi imamo domače svinjsko, goveje, telečje in perutninsko meso, po dogovoru pa dobavimo tudi ostale vrste mesa.
Ali kupcem nudite še kakšno dodatno ponudbo?
V poletnem času imamo veliko vikendov zasedenih s peko na žaru, sodelujemo na raznih veselicah, pečemo pa tudi zaključenim družbam. V zadnjem času postaja vse bolj priljubljena tudi dostava mesa in mesnih izdelkov na dom.
Kdo so vaši glavni kupci, kje lahko kupimo vaše izdelke?
Pri nas je kralj mali kupec, ki pride v našo poslovalnico na Levstikovi ulici 14 v Litiji. Imamo tudi nekaj večjih lokalnih kupcev, dogovori o sodelovanju pa potekajo tudi z nekaterimi šolami in vrtci z območja Srce Slovenije. Poleg lokalnih imamo tudi nekaj večjih kupcev v Ljubljani in širši okolici.
Na kakšen način se promovirate?
Naša dosedanja promocija je temeljila predvsem na načinu »od ust do ust«, v želji, da bi se naše dobro blago samo hvalilo. Zavedamo se, da je potrebna tudi širša promocija v medijih, zato se bomo v prihodnje lotili tudi tega.
Od kdaj sodelujete z zadrugo Jarina oz. Centrom za razvoj Litija in na kakšen način? Kakšne so vaše izkušnje?
Zadruga Jarina in Center za razvoj Litija lahko veliko doprineseta k razvoju in dvigu standarda za posameznega kmeta, podjetnika in posredno tudi za vse prebivalce v tem okolišu. Ker sem šele pred časom prevzel celotno poslovanje podjetja, do konkretnega sodelovanja še ni prišlo, imamo pa že nekaj skupnih idej. Ena izmed njih je širitev prodajne ponudbe z domačimi produkti na policah v naši mesnici.
Vam kdo pomaga pri razvoju vaše dejavnosti?
V tej dejavnosti sem že približno 15 let in v teh letih sem si nabral že precej izkušenj, predvsem pa poznanstev z ljudmi, na katere se lahko kadarkoli obrnem po nasvet. To so predvsem ljudje s področja tehnologije, veterine in mesarije.
Kje vidite svoj prispevek k razvoju naše občine, območja?
Prispevek k razvoju in ohranitvi oz. dvigu standarda vidim v tem, da kljub nizko cenovni, predvsem pa nizko kvalitetni konkurenci, zagotavljamo visoko kvaliteto izdelkov in mesa, ki ga kupujemo od okoliških kmetov. Držimo pa tudi zmerne cene, ki so primerne za vsak žep. Če bodo veliki trgovci še naprej uničevali lokalne proizvajalce, potem to zagotovo ne pomeni nič dobrega za nadaljnji razvoj in dvig standarda občine.
Kako vidite razvoj vaše dejavnosti jutri?
Vse več ljudi se že zaveda, da je kvaliteta pomembnejša od kvantitete. Poleg tega je v sedanjih časih zelo pomembno, da so v delovni proces v čim večji meri udeleženi lokalni prebivalci (kmetje, delavci, podjetja,..). Le tako bo denar ostal v lokalni skupnosti in s tem se bo nadaljeval razvoj in ohranjala kvaliteta življenja. Če bo prevladala takšna miselnost se za prihodnost ni treba bati.
Kdaj si vzamete čas zase, s čim se ukvarjate v prostem času?
Ne glede na to, koliko smo zaposleni in kakšen je tempo sedanjega časa, si moramo zase in svoje najdražje vedno najti čas in ga prijetno izkoristiti, to je po mojem mnenju tudi smisel življenja.
Pripravila: Ana Savšek, RCL
Nosilce lokalne samooskrbe RCL predstavlja v sklopu evropskega projekta LOCFOOD, ki je bil odobren na programu Interreg IVC. Njegov namen je spodbujanje podjetništva v povezavi z lokalno pridelavo hrane.
(Intervju je bil objavljen v časopisu Občan, septembra 2012)
