Intervju: Tomaž Hilbert, Kmetija Pr'Hrašar
22. november 2012 - V zadnjem času se v Srcu Slovenije vzpostavlja vse več lokalnih tržnic, ki kmetom omogočajo prodajo svojih pridelkov v lokalnem okolju. Kmetija Pr' Hrašar iz Senožet obiskovalcem tržnice v Litiji ob sobotah ponuja svoje sezonske pridelke. Hrašarjeva domačija je med najstarejšimi v Senožetih. Njena zgodovina je povezana z nekdanjim prometom po reki Savi, saj so za potrebe izdelave vrvi za vleko ladij pridelovali konopljo.
S kmetovanjem so se intenzivno začeli ukvarjati pred petnajstimi leti. Usmerjeni so v pridelavo sezonske zelenjave, ki je največ prodajo na tržnici v Kosezah. Zelo znani so po regratu, ki ga doma gojijo in ga lahko kupci dobijo že v začetku januarja. Opravila na kmetiji, ki obsega okrog pet ha obdelovalnih površin, Tomaž opravi skupaj z ženo Marijo in hčerko Andrejo. S tem, kar uspešno pridelajo in prodajo, se preživljajo vsi trije.
S čim se na kmetiji ukvarjate, kaj vse pridelujete? Imamo integrirano pridelavo, pridelujemo zelo različno sezonsko zelenjavo. Poleti papriko, paradižnik, kumare, fižol, solato, zelje, itd., jeseni pa vso jušno zelenjavo, različne radiče, motovilec, zelje in ohrovt.
Kdo so vaši glavni kupci, kje lahko kupimo vaše pridelke?
Prodajamo na tržnici v Kosezah v Ljubljani in ob sobotah tudi v Litiji. Tržnica v Litiji je prijetna, ker je majhna in domača, pa tudi ljudje so zelo prijazni. Tukaj prodajamo že približno pet let. Prodaja na tržnici je zanimiva, ker imamo stik s strankami in lahko malo poklepetamo, stranka pa si lahko tudi sama izbere zelenjavo po želji. Pozimi si proti mrazu pomagamo s pečmi in bolje se oblečemo ter obujemo.
Po katerem domačem pridelku ste najbolj znani? Kaj obiskovalci na tržnici najraje kupujejo, najbolj pohvalijo?
Daleč naokrog smo najbolj znani po regratu. Tega precej naberemo po naših travnikih, ga pa tudi gojimo v sadikah. Zelo pazimo na to, da travniki, kjer nabiramo regrat, niso gnojeni. Stranke pa kupujejo zelo različno, odvisno od dneva. Včasih prodamo več solate, drugič korenja.
Katere so vaše glavne prodajne poti?
Ukvarjamo se samo s pridelavo zelenjave, ki jo prodajamo na tržnici, kjer imamo stalne stranke. Zelenjavo zelo kontrolirano pridelamo doma, na domačih njivah. Stranke nas lahko obiščejo tudi na kmetiji, kjer lahko kupijo naše pridelke. Največ zelenjave na domu prodamo takrat, ko je okoliškim vaščanom zmanjka na vrtu. Za goste se potrudimo in jim omogočamo sveže nabrano zelenjavo neposredno z njive.
S kakšnimi težavami se srečujete pri vaši dejavnosti?
Vsako leto se nam zgodi kakšna naravna nesreča, kot so na primer poplave in toča, kar nam popestri življenje. Letos smo imeli hudo sušo čez poletje, sedaj, ko si je zelenjava opomogla, pa so poplave naredile še dodatno škodo.
Na kakšen način se promovirate?
V glavnem imamo že veliko stalnih strank, tako da se dodatno ne promoviramo. Naša kmetija je predstavljena na portalu www.nadezeli.si, kjer si lahko obiskovalci ogledajo našo ponudbo.
Od kdaj sodelujete z zadrugo Jarina oz. Centrom za razvoj Litija in na kakšen način? Kakšne so vaše izkušnje?
Nekaj časa smo sodelovali z Jarino pri oskrbi šol in vrtcev, trenutno pa nimamo tržnih viškov. Vso pridelano zelenjavo, ki je najrazličnejših vrst in v manjših količinah, sproti prodamo na tržnici.
Vam kdo pomaga pri razvoju kmetije?
Redno obiskujemo predavanja o integrirani pridelavi zelenjave, saj smo vključeni v shemo integrirane pridelave zelenjave. To moramo vsako leto obnavljati na seminarjih.
Kje vidite svoj prispevek pri razvoju našega skupnega območja?
Hrana je vedno pomembna, zato se nam zdi bistvenega pomena, da strankam ponudimo dnevno svežo ponudbo. Večina ljudi vseeno težko loči doma pridelano hrano od tiste, ki je uvožena iz Italije ali Španije. Včasih tudi ne razumejo, da je domača hrana malce dražja zaradi višje kakovosti.
Kako vidite razvoj vaše kmetije jutri?
Še vedno bomo pridelovali zelenjavo, ker to znamo, pa tudi stranke vedno bolj povprašujejo po domači zelenjavi.
Kdaj si vzamete čas zase, s čim se ukvarjate?
Poleti gremo na dopust na morje in sem ter tja na kakšen izlet.
Pripravila: Ana Savšek, RCL
Nosilce lokalne samooskrbe RCL predstavlja v sklopu evropskega projekta LOCFOOD, ki je bil odobren na programu Interreg IVC. Njegov namen je spodbujanje podjetništva v povezavi z lokalno pridelavo hrane.
(Intervju je bil objavljen v časopisu Občan, novembra 2012)
