Podjetniška usmerjenost pridelovalcev lokalne hrane
4. julij 2013 - V okviru evropskega projekta LOCFOOD je Razvojni center Srca Slovenije pred kratkim izvedel analizo stanja na področju podjetniškega pristopa v sektorju predelave lokalne hrane. V raziskavo so bile vključene kmetije z dopolnilnimi dejavnostmi ter mikro podjetja v sektorju predelave hrane (meso, mlečni izdelki, kruh in krušni izdelki, čebelarstvo itd.).
V 16 občinah (Dol pri Ljubljani, Domžale, Hrastnik, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Mengeš, Moravče, Radeče, Šentrupert, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Trzin in Zagorje ob Savi) je bilo junija 2012 v sektorju predelave živil registriranih 184 poslovnih subjektov z organizacijskimi oblikami nosilec dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, s. p. in d. o. o.. V našo raziskavo je bilo vključenih 41 subjektov, ki so izpolnili anketne vprašalnike o splošnem poslovanju in razvoju dejavnosti ter o uvajanju novih izdelkov ali storitev.
Izsledki analize kažejo, da so proizvajalci navajeni na stalna prodajna mesta in praviloma ne poskušajo z uvedbo novih tržnih poti. Prevladuje prodaja v bližini doma in na običajnih, poznanih lokacijah, kot so lokalne tržnice in kmetijski sejmi. Tovrstno prodajo je kot najbolj pogosto označilo 66 % anketirancev. Sledi prodaja v lastni trgovini in prodaja na domu (56 %). Odstotki prodaje pridelkov in izdelkov preko javnih naročil in prodaje hotelom in restavracijam so nizki, pod 25 %. Proizvajalci kot glavno prednost svojega posla izpostavljajo kvaliteto in dobre odnose s strankami, glavna slabost pa se jim zdi zahtevna administracija, otežen dostop do finančnih virov in pomanjkanje znanja s področja marketinga.
Struktura družinskega lastništva 41ih poslovnih subjektov z območja Srca Slovenije (vir: Razvojni center Srca Slovenije, 2012-2013
Večina anketirancev ima poleg registracije znotraj sektorja predelave živil registrirane tudi druge dejavnosti. Povečuje se trend vključevanja kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnosti, saj se ponudniki se zavedajo, da je potrebno slediti zahtevam gostov, zato jim po svojih močeh poskušajo prilagoditi tudi ponudbo.
Podjetja so se v zadnjih treh letih v največji meri posluževala sprememb na področju marketinških konceptov in strategij. Največ sprememb je bilo povezanih s spreminjanjem embalaže, uvajanjem novih prodajnih poti (spletna prodaja) in s promocijo (oblikovanje blagovnih znamk, promocija na socialnih omrežjih itd.). Nov izdelek je v zadnjih treh letih lansiralo kar 60 % anketirancev, novo storitev pa 40 %. Posebnega pomena je pridobivanje informacij in novih znanj. 41,5 % vprašanih je izobraževanje in delavnice opredelilo kot ključno pomoč, 36,6 % anketiranih pa je izpostavilo tudi tržno usmerjenost prodaje.
