Dobre prakse podeželja Srca Slovenije se predstavijo v Grčiji
4. julij 2013 - Razvojni center Srca Slovenije je na partnerskem srečanju projekta LOCFOOD, ki je potekalo junija v mestu Kozani v Grčiji, predstavil dobre prakse na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju za področje slovenske pridelave in predelave hrane.
Na območju Srca Slovenje je nešteto dobrih in uspešnih posameznikov, ki gradijo in ustvarjajo boljšo kvaliteto življenja na podeželju. Verjamemo, da je poslovno uspešnih še veliko več prebivalcev območja, vendar smo mi morali določiti in predstaviti le pet dobrih praks podjetij.
Kmetija Erjavec (Ivančna Gorica) je primer dobre prakse kot uspešna kmetija, ki v svojo ponudbo in aktivnosti vedno širi in dopolnjuje. Za celoten proces je potrebna dosledna in primerna pridelava in vzgoja sadnih dreves, spravilo pridelka v primernem času, primerno in pravilno skladiščenje pridelka (naložba v hladilnico). Sadje (jabolka in hruške), ki ni prve klase se predela v marmelade, kis, sok, žganje ali pa se ga v procesu sušenja predela do suhega sadja. Nadgradnja predelave so izdelki Sadovi raja (suho sadje v čokoladi in temna čokolada z jabolki), slednji se lahko vkorporirajo v pester darilni program. Kmetija Erjavec je zelo veliko vložila v celostno grafično podobo kmetije in v promocijo.
Kmetija Smerkolj (Lukovica) je primer dobre prakse, saj se je iz tako rekoč ničelne prepoznavnosti razširil dober glas o pirinih mašinskih piškotih, ki se prodajajo širše v Sloveniji. Seveda je za prepoznavnost potreben tudi čas in dobra kvaliteta.
Čebelarstvo Dremelj (Šmartno pri Litiji) je primer dobre prakse, saj za prodajo izdelkov kot trženje storitev (ogled dobre prakse) sprejemajo naročila tudi za eno leto naprej. Njihovi izdelki se prodajajo tako v lokalnem okolju kot v tujini, približno 85 % vzrejenih matic prodajo v tujino. Odkar sta se Ksenja in Janez Dremelj z dejavnostjo začela ukvarjati samostojno, je Čebelarstvo Dremelj v stalnem vzponu (leta 1999 23 čebeljih družin, leta 2013 pa 270).
Določiti in opisati je bilo potrebno tudi pet dobrih praks političnih programov in iniciativ. V nadaljevanju so predstavljene iniciative in programi, ki posegajo na področje lokalno pridelane hrane in povezujejo proizvajalce in predelovalce.
Tržnica v Ivančni Gorici: Namen dobre prakse je vzpodbuditi pridelovalce kmetijskih pridelkov in izdelkov za prodajo na lokalni tržnici in za bolj tržno usmerjeno organiziranost pridelave. Z vzpostavitvijo lokalne tržnice se povečuje delež samooskrbe v občini/na lokalni ravni, lokalnim pridelovalcem omogoča novi prodajni kanal (ohranjanje obdelovalnih površin in delovnih mest v kmetijstvu, registracije dopolnilnega dejavnosti na kmetiji), okrepi lokalno gospodarstvo z ustanovitvijo novih poslovnih subjektov (registracija osebnega dopolnilnega dela, registracija podjetja) ter poveča prepoznavnost posameznega kmetijskega gospodarstva ali poslovnega subjekta.
Zadruga Jarina, z.o.o., je kot regionalna iniciativa za združevanje deležnikov v verigi pridelave in potrošnje lokalne hrane. Namen Zadruge Jarina ni ustvarjanje dobička, temveč prispevati k čim večjim družbeno-ekonomskim učinkom za razvoj podeželja. Zadruga se zavzema za izboljšanje prehranskih navad prebivalstva z zagotavljanjem sveže, sezonske in raznovrstne lokalne ponudbe. V ta namen povezuje lokalne pridelovalce in potrošnike in zagotavlja oskrbo z zdravo hrano, pridelano v lokalnem okolju.
Tradicionalni slovenski zajtrk kot nacionalni program. Osnovni cilj je predstaviti otrokom pomembost zajtrka in uživanje domače pridelane hrane v današnjem času ter predstaviti kmeta kot pridelovalca hrane in predstaviti pomen čebele, ki je tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane. Posredno je cilj programa še tesneje povezati pomembne resorje in inštitucije pri skupnih aktivnostih ter zainteresirati ponudnike lokalno pridelane/predelane hrane na eni strani in šole oziroma vrtce drugi strani, da bi vzpostavili kratke verige in s tem spodbudili lokalno trajnostno oskrbo.
Shema šolskega sadja in Shema šolskega mleka se kot ukrepa skupne kmetijske politike EU izvajata v vzgojno izobraževalnih zavodih. Poleg samega razdeljevanja živ il so posebej pomembne spremljevalne aktivnosti (izobraževalne in promocijske dejavnosti glede vloge sadja, zelenjave in mleka pri zdravem načinu prehranjevanja).
