Na gradu Bogenšperk je zadišalo po zeliščih
2. oktober 2018 - V soboto, 22. septembra 2018, je na Zeliščarskem festivalu na gradu Bogenšperk dišalo po zeliščih v raznovrstnih oblikah in načinih uporabe. Obiskovalce so vonjave vodile od spodnjih do zgornjih soban, kjer sta se obilje in prestiž zdravilnega rastlinja ponujala v hrani, pijači in besedi.
Dogodek smo začeli z okroglo mizo, za katero so s predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alenka Marjetič Žnider sedeli tudi drugi akterji povezani z zeliščarstvom. Beseda je tekla o problematiki v slovenskem zeliščarstvu, želenih spremembah in potrebah po povezovanju med deležniki na omenjenem področju.
Kljub slabi vremenski napovedi, je bila grajska sobana pri vseh predavanjih polna. S predavanjem je začela Sanja Lončar, soavtorica mnogih knjižnih uspešnic, ki je predstavila čarobnost zdravilnih rastlin in med drugim slikovno prikazala, kako lahko le ščepec zeli »nadomesti« določeno zelenjavo. »Kalorična vrednost posameznega zelišča je skoraj nična, tisto s čimer deluje na nas, je skrito v eteričnih oljih,« pravi Sanja. Posebej je izpostavila kvalitete origana, majarona in peteršilja.
Zeliščarka Jožica Bajc Pivec je v zdravilni veličini predstavila koprivo – pekočo zel, ki pri nas raste skoraj za vsakim vogalom, na severu pa jo komaj še poznajo. Kopriva je danes po krivici zanemarjena in le redki jo še naberejo za juho, prikuho ali za čaj. Ureja prebavo in krvni tlak, poživlja in razstruplja telo, pospešuje delovanje jeter in hormonov, preganja slabokrvnost ter pomaga pri težavah z mehurjem in sečili.
Zeliščarka in lastnica Vrta zdravilnih rastlin Sabina Grošelj se je na predavanju osredotočila na baziliko. Predstavila je veliko različnih vrst bazilike, med njimi pa je posebno pozornost namenila t.i. sveti baziliki (lat. Rama Tulsi). Uživanje pripravkov iz bazilike vpliva na regulacijo sladkorja in holesterola v krvi, telesu pomaga miriti stresne hormone, krepi tek, spodbuja delovanje jeter in prebavo, lajša želodčne krče, uporablja se tudi kot obloga za rane… Kuhanje čaja iz stebel bazilike je priporočal tudi pater Simon Ašič.
Le kaj bi bil Zeliščarski festival brez pestre ponudbe na stojnicah, ki so se šibile od zdravilnih, zdravih in slastnih pripravkov, pa tudi izdelkov domače obrti. Med bolj obleganimi so bile stojnice okoliških aktivov kmečkih žena z mnogimi zeliščnimi dobrotami. Koprivne polžke, žajbljev žele, slastne potice z bezgom in koprivami, pa tudi piškote z dodatkom zelišč so obiskovalci lahko pokušali skupaj z različnimi zeliščnimi čaji in likerji. Pestrost na stojnicah so dopolnili ponudniki z mlevskimi izdelki, olji, semeni, sadjem, oreščki, zelenjavo in orodjem za vrt. Tisti, bolj lačni, so se pri grajskem ponudniku najedli zeliščnega bograča. Za »gosposki« nivo festivala pa je poskrbel tudi ščepec kulture, za katere so bili zasluženi umetnica ter igralka Nataša Kne, pisateljica Mea Valens, Dejan Praprotnik na citrah in Trzinke, ki so dogodek popestrile z venčkom narodnih pesmi.
Popoldanske aktivnosti je poleg delavnic za odrasle dopolnila zeliščarska delavnica za najmlajše obiskovalce, ki sta jo pripravili zeliščarki Amarila Rižnar in Milena Slapnik. Otroci so radovedno vonjali, tipali in ugibali, katere zdravilne rastline se skrivajo v lično zavitem darilnem papirju. Nekateri že polni znanja o zdravilnih rastlinah in drugi z malo pomoči so prišli do cilja, in si poleg sladkih dobrot prislužili tudi “zlate” medalje.
V spodnjem prostoru gradu je bila na ogled zanimiva in urejena zbirka zdravilnih rastlin, ki jo je pripravila Sabina Grošelj, gojiteljica preko 200 vrst zdravilnih rastlin. Nekateri so se udeležili vodenega ogleda po razstavi kar skupaj z avtorico.
Ob tej priložnosti je LAS Srce Slovenije izdal knjižico z naslovom Zeliščarska dediščina Srca Slovenije, v kateri so predstavljeni lokalni zeliščarji in 26 zdravilnih zelišč. Vsi obiskovalci festivala so knjižico prejeli brezplačno.
Piko na i je dogodku postavil Željko Savič, predsednik LAS Srce Slovenije, ki je obiskovalcem na kratko predstavil delovanje lokalne akcijske skupine in projekt Integralni turistični produkt zeliščarske dediščine, ki je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru razvoja podeželja 2014–2020, katerega del aktivnosti je tudi prvi Zeliščarski festival. Naslednji zeliščarski festival bo predvidoma potekal spomladi.
Dogodek smo začeli z okroglo mizo, za katero so s predstavnico Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alenka Marjetič Žnider sedeli tudi drugi akterji povezani z zeliščarstvom. Beseda je tekla o problematiki v slovenskem zeliščarstvu, želenih spremembah in potrebah po povezovanju med deležniki na omenjenem področju.
Kljub slabi vremenski napovedi, je bila grajska sobana pri vseh predavanjih polna. S predavanjem je začela Sanja Lončar, soavtorica mnogih knjižnih uspešnic, ki je predstavila čarobnost zdravilnih rastlin in med drugim slikovno prikazala, kako lahko le ščepec zeli »nadomesti« določeno zelenjavo. »Kalorična vrednost posameznega zelišča je skoraj nična, tisto s čimer deluje na nas, je skrito v eteričnih oljih,« pravi Sanja. Posebej je izpostavila kvalitete origana, majarona in peteršilja.
Zeliščarka Jožica Bajc Pivec je v zdravilni veličini predstavila koprivo – pekočo zel, ki pri nas raste skoraj za vsakim vogalom, na severu pa jo komaj še poznajo. Kopriva je danes po krivici zanemarjena in le redki jo še naberejo za juho, prikuho ali za čaj. Ureja prebavo in krvni tlak, poživlja in razstruplja telo, pospešuje delovanje jeter in hormonov, preganja slabokrvnost ter pomaga pri težavah z mehurjem in sečili.
Zeliščarka in lastnica Vrta zdravilnih rastlin Sabina Grošelj se je na predavanju osredotočila na baziliko. Predstavila je veliko različnih vrst bazilike, med njimi pa je posebno pozornost namenila t.i. sveti baziliki (lat. Rama Tulsi). Uživanje pripravkov iz bazilike vpliva na regulacijo sladkorja in holesterola v krvi, telesu pomaga miriti stresne hormone, krepi tek, spodbuja delovanje jeter in prebavo, lajša želodčne krče, uporablja se tudi kot obloga za rane… Kuhanje čaja iz stebel bazilike je priporočal tudi pater Simon Ašič.
Le kaj bi bil Zeliščarski festival brez pestre ponudbe na stojnicah, ki so se šibile od zdravilnih, zdravih in slastnih pripravkov, pa tudi izdelkov domače obrti. Med bolj obleganimi so bile stojnice okoliških aktivov kmečkih žena z mnogimi zeliščnimi dobrotami. Koprivne polžke, žajbljev žele, slastne potice z bezgom in koprivami, pa tudi piškote z dodatkom zelišč so obiskovalci lahko pokušali skupaj z različnimi zeliščnimi čaji in likerji. Pestrost na stojnicah so dopolnili ponudniki z mlevskimi izdelki, olji, semeni, sadjem, oreščki, zelenjavo in orodjem za vrt. Tisti, bolj lačni, so se pri grajskem ponudniku najedli zeliščnega bograča. Za »gosposki« nivo festivala pa je poskrbel tudi ščepec kulture, za katere so bili zasluženi umetnica ter igralka Nataša Kne, pisateljica Mea Valens, Dejan Praprotnik na citrah in Trzinke, ki so dogodek popestrile z venčkom narodnih pesmi.
Popoldanske aktivnosti je poleg delavnic za odrasle dopolnila zeliščarska delavnica za najmlajše obiskovalce, ki sta jo pripravili zeliščarki Amarila Rižnar in Milena Slapnik. Otroci so radovedno vonjali, tipali in ugibali, katere zdravilne rastline se skrivajo v lično zavitem darilnem papirju. Nekateri že polni znanja o zdravilnih rastlinah in drugi z malo pomoči so prišli do cilja, in si poleg sladkih dobrot prislužili tudi “zlate” medalje.
V spodnjem prostoru gradu je bila na ogled zanimiva in urejena zbirka zdravilnih rastlin, ki jo je pripravila Sabina Grošelj, gojiteljica preko 200 vrst zdravilnih rastlin. Nekateri so se udeležili vodenega ogleda po razstavi kar skupaj z avtorico.
Ob tej priložnosti je LAS Srce Slovenije izdal knjižico z naslovom Zeliščarska dediščina Srca Slovenije, v kateri so predstavljeni lokalni zeliščarji in 26 zdravilnih zelišč. Vsi obiskovalci festivala so knjižico prejeli brezplačno.
Piko na i je dogodku postavil Željko Savič, predsednik LAS Srce Slovenije, ki je obiskovalcem na kratko predstavil delovanje lokalne akcijske skupine in projekt Integralni turistični produkt zeliščarske dediščine, ki je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republike Slovenije v okviru razvoja podeželja 2014–2020, katerega del aktivnosti je tudi prvi Zeliščarski festival. Naslednji zeliščarski festival bo predvidoma potekal spomladi.
Po zeliščih je dišalo na gradu Bogenšperk.
Fenči Perdih je predstavila s ponudbo semenarske hiše Amarant.
Sabina Grošelj je zbrane obiskovalce popeljala po razstavi zelišč.
Željko Savič je obiskovalcem predstavil delovanje LAS Srce Slovenije in projekt Integralni turistični produkt zeliščarske dediščine.
