Uporaba javnega potniškega prometa za dvig kakovosti življenja
Center za razvoj Litija je za uslužbence občinskih uprav pripravil izobraževanje o trajnostni mobilnosti in ukrepih za izboljšanje razmer v prometu. Delavnica je potekala v sklopu evropskega projekta CO2-NeuTrAlp, vodil pa jo je dr. Matej Ogrin iz društva za zaščito Alp, Cipra.
Izobraževanja, ki je 5. marca 2010 potekalo v prostorih Občine Kamnik, so se udeležili predstavniki občin Kamnik, Domžale in Litija. Dr. Ogrin je opozoril na prevlado avtomobilov v naših mestih, kljub dejstvu, da bi morali biti v prometu vsi udeleženci enakopravni. V Sloveniji je še vedno večina prometnega načrtovanja podrejena avtomobilskemu prometu. V sosednjem avstrijskem Gradcu od leta 1991 niso zgradili nobene nove ceste niti razširili obstoječe. Dejstvo je, da samo vlaganje v ceste, dolgoročno ne reši problema mobilnosti. Evropska unija se trajnostnemu prometu posveča zadnjih 30 let, Slovenija pa za evropskimi mesti zaostaja za 10–15 let.
Več pozornosti bi morali namenjati nemotoriziranemu prometu in spodbujati uporabo javnega potniškega prometa. Hierarhijo prevoznih sredstev bi bilo potrebno obrniti, da bi bili na vrhu pešci, kolesarji in javni promet, in ne osebni avtomobilski promet. Pomembno je tudi celovito prometno načrtovanje, ki ne upošteva le prometno-tehnične stroke ampak vključuje tudi ostale. Visok standard javnega potniškega prometa je značilnost najrazvitejših držav sveta. Zato mora biti tudi naš cilj vzpostavitev kakovostnega in učinkovitega javnega potniškega prometa, ki bo konkurenčen cestnemu motornemu prometu in bo vsem skupinam prebivalcev zagotavljal ustrezno raven mobilnosti, in sicer na ekonomsko, okoljsko in socialno najprimernejši, trajnostni način. Uporaba javnega potniškega prometa pomeni odločitev za dvig kakovosti življenja. Za izboljšanje razmer v prometu veliko naredimo tudi z tako imenovanimi mehkimi ukrepi, kot so: informiranje, ozaveščanje, osebno mobilnostno svetovanje, plačana vozovnica JPP za prevoz na delo, sistem javnih avtomobilov »car sharing«, deljenje avtomobilov »car pooling«, organizirana varna hoja v šolo, mobilnostni centri, izdelava mobilnostnih načrtov za novogradnje.
Na delavnici v Kamniku so bili predstavljeni tudi primeri dobre prakse. Zanimiv je primer Werfenwenga v Avstriji, kjer je v devetdesetih letih 20. stoletja klasičen turizem zašel v krizo. Zato so iskali rešitev ter prišli do ideje turizma brez avtomobila. Vsi gostje, ki pridejo v kraj brez avtomobila, ali pa tja pridejo z avtom in avtomobilske ključe pustijo v recepciji, so vključeni v paket ugodnosti. Ta jim zagotavlja enako mobilnost, a na trajnosten način (električna vozila, vozila na bioplin, kolo). Za goste, ki pridejo z vlakom pa jim je od postaje, ki je oddaljena 12 km omogočen javni prevoz. Tej ponudbi so se pridružili vsi hotelirji v kraju, kasneje so v turistično ponudbo začeli vključevati tudi lokalne proizvode, razvijati fotovoltaiko. S to novo idejo jim je uspelo povečati obisk in danes so zgled občinam po celem svetu.
Izobraževanja, ki je 5. marca 2010 potekalo v prostorih Občine Kamnik, so se udeležili predstavniki občin Kamnik, Domžale in Litija. Dr. Ogrin je opozoril na prevlado avtomobilov v naših mestih, kljub dejstvu, da bi morali biti v prometu vsi udeleženci enakopravni. V Sloveniji je še vedno večina prometnega načrtovanja podrejena avtomobilskemu prometu. V sosednjem avstrijskem Gradcu od leta 1991 niso zgradili nobene nove ceste niti razširili obstoječe. Dejstvo je, da samo vlaganje v ceste, dolgoročno ne reši problema mobilnosti. Evropska unija se trajnostnemu prometu posveča zadnjih 30 let, Slovenija pa za evropskimi mesti zaostaja za 10–15 let.
Več pozornosti bi morali namenjati nemotoriziranemu prometu in spodbujati uporabo javnega potniškega prometa. Hierarhijo prevoznih sredstev bi bilo potrebno obrniti, da bi bili na vrhu pešci, kolesarji in javni promet, in ne osebni avtomobilski promet. Pomembno je tudi celovito prometno načrtovanje, ki ne upošteva le prometno-tehnične stroke ampak vključuje tudi ostale. Visok standard javnega potniškega prometa je značilnost najrazvitejših držav sveta. Zato mora biti tudi naš cilj vzpostavitev kakovostnega in učinkovitega javnega potniškega prometa, ki bo konkurenčen cestnemu motornemu prometu in bo vsem skupinam prebivalcev zagotavljal ustrezno raven mobilnosti, in sicer na ekonomsko, okoljsko in socialno najprimernejši, trajnostni način. Uporaba javnega potniškega prometa pomeni odločitev za dvig kakovosti življenja. Za izboljšanje razmer v prometu veliko naredimo tudi z tako imenovanimi mehkimi ukrepi, kot so: informiranje, ozaveščanje, osebno mobilnostno svetovanje, plačana vozovnica JPP za prevoz na delo, sistem javnih avtomobilov »car sharing«, deljenje avtomobilov »car pooling«, organizirana varna hoja v šolo, mobilnostni centri, izdelava mobilnostnih načrtov za novogradnje.
Na delavnici v Kamniku so bili predstavljeni tudi primeri dobre prakse. Zanimiv je primer Werfenwenga v Avstriji, kjer je v devetdesetih letih 20. stoletja klasičen turizem zašel v krizo. Zato so iskali rešitev ter prišli do ideje turizma brez avtomobila. Vsi gostje, ki pridejo v kraj brez avtomobila, ali pa tja pridejo z avtom in avtomobilske ključe pustijo v recepciji, so vključeni v paket ugodnosti. Ta jim zagotavlja enako mobilnost, a na trajnosten način (električna vozila, vozila na bioplin, kolo). Za goste, ki pridejo z vlakom pa jim je od postaje, ki je oddaljena 12 km omogočen javni prevoz. Tej ponudbi so se pridružili vsi hotelirji v kraju, kasneje so v turistično ponudbo začeli vključevati tudi lokalne proizvode, razvijati fotovoltaiko. S to novo idejo jim je uspelo povečati obisk in danes so zgled občinam po celem svetu.
Gašper Kleč
