Ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij je včeraj zaključil 30. dan kolesarjenja v okviru njegovega najdaljšega podviga doslej, »90 dni kolesarjenja za zeleni rekord Zemlje«. V juniju je skupno prevozil 8924 kilometrov. Na poti se mu je pripetilo že marsikaj, od poškodb, intenzivnega deževja in prave poletne vročine. Prepričan je, da bo uspešno zaključil zastavljen projekt, v 90 dneh namerava namreč po Sloveniji prekolesariti okrog 25 tisoč kilometrov.

Kljub izjemni vzdržljivosti, močni volji in več kot dvajsetletnim ultramaratonskim izkušnjam tega ekstremnega kolesarja, se zdi projekt na meji zmožnega. Devetdeset dni zapored, prav vsak dan znova, od 1. junija pa vse do 29. avgusta, se ne glede na vreme Hilarij izpred najvišje ležečih eko term pri nas poda na približno 300 kilometrov dolgo pot. Ta ga iz Term Snovik vodi preko Kamnika, Mengša, Domžal, Dola pri Ljubljani, Litije, Šmartnega pri Litiji, Bogenšperka, Ivančne Gorice, Muljave, Žužemberka, Dolenjskih Toplic, Novega mesta, Otočca, Šentjerneja, Kostanjevice, Brežic, Krškega, Brestanice, Sevnice, Radeč, Zidanega Mosta, Hrastnika, Trbovelj, Zagorja ob Savi ter nazaj proti Domžalam, Mengšu, Kamniku in Snoviku, kjer kolesarjenje vsako jutro začne in v večernih urah tudi zaključi.

Hilarijeva pot tako vsak dan poteka preko dvajsetih občin. V juniju je sodeloval na številnih dogodkih, ki so se v tem času odvijali v krajih ob trasi: udeležil se je Dneva Save v Trbovljah, Svetovni dan varstva okolja pa obeležil v Brežicah. Navdušeno so ga pozdravili planinci na startni točki ob Pohodu na Kum v Trbovljah, zapomnil si bo tudi sprejem v Brežicah na tamkajšnjem festivalu ter obeležje Dneva GEOSS-a v samem središču Slovenije. Na Mengeško kočo so ga ob počastitvi dneva državnosti do vrha pospremili člani domačega kolesarskega društva. Pozdravili so ga tudi na Tradicionalnih dnevih splavarjenja v Radečah, v Termah Snovik pa je bil gost tekmovanja v pripravi postrvi. Poudarek projekta je tudi na osveščanju mladih o pomenu ohranjanja naravnega okolja, zato je Hilarij v juniju obiskal malčke iz litijskih vrtcev in učence eko šole v Sevnici in Novem mestu, ki so mu pripravili prav posebno dobrodošlico.

Hilarijev namen je spodbujanje ekološke zavesti Slovencev in opozarjanje na pomen odgovornega in okolju prijaznega delovanja. Z župani vključenih občin je na dogodkih podpisal posebne listine, s katerimi so se zavezali k skrbi za ohranjanje naravnega okolja in učinkovitega ter odgovornega ravnanja s skupnimi viri. V juniju so listine podpisali že župani občin Brežice, Litija, Mengeš, Novo mesto, Radeče, Sevnica in Trbovlje. Nekateri župani so se Hilariju pridružili celo na kolesu in mu tudi na ta način izkazali podporo. Hilarij poskuša ekološko zavest dvigniti tudi preko okoljskih sporočil, ki jih vsakodnevno pošilja v svet, objavljena pa so tudi na spletni strani projekta www.hilarijgorski.com.

Pri koordinaciji projekta sodelujejo različne institucije, ki so Hilariju priskočile na pomoč pri uresničevanju podviga. Aleksandra Gradišek, članica organizacijskega odbora projekta in direktorica Centra za razvoj Litija je poudarila, da »smo se za podporo projektu odločili, ker si na območju Srca Slovenije prizadevamo za dvig kakovosti življenja, kar na okoljskem področju poskušamo doseči z izvajanjem različnih projektov, eden izmed takšnih je poleg evropskega CO2-NeuTrAlp tudi Hilarijev podvig«. Pri projektu sodelujejo tudi Zveza ekoloških gibanj Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije ter Društvo za razvoj in varovanje Geossa, vključen pa je tudi v akcijo Slovenija kolesari 2010.

Na poti se je Hilariju pripetilo že marsikaj. Že ob koncu prvega dneva kolesarjenja je sledilo presenečenje: ugotovitev, da je trasa maratona kar za 9216 metrov daljša od predvidene, tako da je v celoti dolga skoraj 300 kilometrov. Prvi kolesarski dnevi so potekali v manj prijetnih vremenskih razmerah, saj so Hilarija na poti spremljali dež, mraz in megla, slabo vreme pa je pustilo tudi posledice - boleče vnetje ahilove tetive. Na poti Hilariju ljudje pogosto zastavljajo vprašanja, kaj ga žene v ekstremne podvige, kakršen je tudi ta, Hilarij pa pojasnjuje, da »je moj motiv predvsem ljubezen do narave in zdravja, saj je narava moja druga mama, zato bi rad ljudem pokazal, koliko mi pomeni in kako bi morali skrbeti zanjo«.

Hilarij se na svoji 300 km dolgi poti vsak dan ustavlja na štirih kontrolnih točkah, in sicer v Termah Snovik, v Hotiču, v Kostanjevici na Krki in v Hotemežu pri Radečah. Še posebej ga veselijo vzpodbudne besede, ki jih vanje vpisujejo ljudje, ki ga pri njegovem podvigu podpirajo. Hilarija čakajo novi izzivi, pred njim je še 60 dni kolesarjenja, že to nedeljo pa bo pozdravil tekmovalce Maratona Alpe na startni točki v Kamniku. Prav ta dan bo izboljšal svoj osebni rekord za celih osem dni: več kot 10 tisoč kilometrov bo prevozil v samo 34 dneh.
Poletno vročino na kolesu Hilarij prenaša zelo dobro in prepričan je, da bo uspešno dokončal projekt. In prav mogoče je, da ga nekje na cesti srečate tudi vi.