31. avgust 2011 - V začetku meseca maja je Center za razvoj Litija uradno pričeli z izvajanjem mednarodnega projekta »Cultural capital counts«, ki ga je pridobil v okviru programa Srednja Evropa. Projekt, ki bo trajal do konca aprila 2014, bomo izvajali na območju Srca Slovenije.

V projektu sodeluje 10 partnerjev iz šestih evropskih držav. Vodilni partner je Združenje za promocijo Štajerske dežele vulkanov iz Avstrije. Poleg Centra za razvoj Litija je slovenski partner tudi LTO Bovec, s katerimi se že povezujemo in sodelujemo v novem projektu. Projekt bomo izvajali v okviru Razvojnega partnerstva središča Slovenije.

Glavni cilj projekta CCC je prepoznati, ovrednotiti in izkoristiti kulturne vire določenega območja, zlasti nesnovno (ali živo) kulturno dediščino (šege in navade, verovanja, bajeslovje, pesniška in plesna dediščina, viri znanja, zdravilstvo, tehnično znanje - tradicionalne obrti) za krepitev in izboljšanje regionalne identitete, kakovosti življenja ter povečanja privlačnosti in konkurenčnost sodelujočih partnerskih regij. Glede na to, da imamo na območju kar precej veščin ter znanj domače in umetnostne obrti (lončarstvo pletarstvo, oglarstvo, tesarstvo, pletenje kit, mlinarstvo, skodlarstvo itd.) smo se odločili, da bo poudarek na ovrednotenju le teh. V mesecu septembru se bomo na terenu srečali z nosilci teh obrti z namenom evidentiranja postopkov izdelave obrtnih izdelkov in pridobitve čim več uporabnih informacij, ki morebiti še niso nikjer zapisana. Ta znanja so namreč izredno pomembna, ne samo za nosilce obrti, ampak tudi za lokalno prebivalstvo, ki se nemalokrat identificira z določeno dediščino (npr. Domžale – slamnikarstvo, Šentrupert – postavljanje kozolcev, Litija – oglarstvo, Mengeš – ročno izdelovanje glasbil itd.). Znanja in tehnike izdelave so torej kulturni kapital, ki ga moramo zapisati in prenesti na prihodnje generacije. Pomembno pa je, da med drugim vemo, kako ta kapital uporabiti že danes. Velikokrat se na terenu srečamo z ljudmi, ki imajo posebna vedenja o postopkih izdelave določenega izdelka, ki pa jih ne želijo povedati/zapisati/prenesti na mlajše generacije. Komu potem koristi takšen kapital? Projekt Cultural Capital Conuts, nas nagovarja ravno k temu, da razmislimo o veliki vrednosti nesnovne dediščine ki jo premalo ali sploh ne vključujemo v razvoj območja. Ob pomoči strokovnjakov etnologov lahko nesnovno dediščino pravilno uporabimo za turistični razvoj. Tisti, ki razmišljajo bolj tržno, pa jo bodo znali podjetniško oplemenititi. Eden od rezultatov projekta bo tako Strategija o uporabi kulturnih virov za trajnostni regionalni razvoj, ki jo bomo pripravili na podlagi več organiziranih delavnic.

Skozi projekt se bo torej vzpostavila povezava dediščine z lokalnim podjetništvom in krepila zmogljivost za inovativno kapitalizacijo kulturnih virov, podjetništva ter naložb. Spodbujali bomo razvoj novih inovativnih izdelkov, privlačnih tako za prebivalce, ki se bodo z njimi identificirali, kot za turiste. V okviru projekta bo izvedenih več delavnic in usposabljanj za nosilce dediščine in natisnjen različen promocijski material (npr. brošura »Naše kulturno bogastvo«).

Projektu bo nudil strokovno podporo prof. dr. Vito Hazler z oddelka za Etnologijo in kulturno antropologijo s Filozofske fakultete, povezali pa se bomo tudi s Slovenskim etnografskim muzejem, ki v letu 2011 prevzel vlogo Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine. V okviru projekta si bomo namreč prizadevali za oddajo čim prijav in pobud za vpis v Register žive kulturne dediščine.